Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je potrebno navesti, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, se želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter da je potrebno izkazati pravni interes, tožnik pa svoje prošnje ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni navedel predpisa oziroma splošnega akta, zoper katerega želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti, niti ni izkazal svojega pravnega interesa, zaradi česar bi ustavno sodišče tako pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Tožena stranka je zato pravilno sklepala, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pobude za oceno ustavnosti.

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kjer navaja tudi kršitev osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic ter navaja, da želi vložitev pobude za oceno ustavnosti in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in s tem v zvezi navaja, da je pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči treba upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne, oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdo izkaže pravni interes. Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neposredno posega v pravice pobudnika, njegove pravne interese oziroma pravni položaj. Ker je bila vsebina prošnje nepopolna in nejasna ter ni bila primerna za obravnavo, je tožena stranka tožnika pozvala, naj jo dopolni tako, da natančno navede, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter da naj izkaže pravni interes. Tožnik se je na poziv odzval in svojo prošnjo dopolnil z vlogo, v kateri je opisoval različne kršitve in krivice, ki so se mu zgodile in se pri tem skliceval na različne sodne odločbe. Svoje prošnje pa ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni navedel predpisa oziroma splošnega akta, zoper katerega želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti, niti ni izkazal svojega pravnega interesa. Glede na določilo tretjega odstavka 25. člena Zakona o ustavnem sodišču bi ustavno sodišče tako pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Torej tožnik v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je svoja stališča že podal v pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti. Po njegovem mnenju so navedbe v odločbi tavtologija. Meni, da je podal točne in jasne obrazložitve dogodkov in stanj. Pravni interes je izkazal. Ni res, da pravno pravilo ni bilo izkazano, pač pa so vprašljiva pravna pravila, ki se navajajo, v konkretnem primeru v zvezi z oceno ustavnosti in zakonitosti. Trditve, da obnova postopka ni mogoča, glede na določila ZUS niso utemeljene in razumljive. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, prosi pa tudi za brezplačno pravno pomoč za ta upravni spor.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo kot pogoji tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je potrebno navesti, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, se želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter da je potrebno izkazati pravni interes, tožnik pa svoje prošnje ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni navedel predpisa oziroma splošnega akta, zoper katerega želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti, niti ni izkazal svojega pravnega interesa, zaradi česar bi ustavno sodišče tako pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Tožena stranka je zato pravilno sklepala, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Sodišče se ne more opredeliti do tožbenih navedb o tem, da predstavljajo določene navedbe v izpodbijani odločbi tavtologijo, ker so te navedbe nekonkretizirane. Sodišče se tudi ne more strinjati s tožbeno navedbo, da je tožnik navedel pravni predpis, zoper katerega naj bi se vložila pobuda za oceno ustavnosti. Iz upravnega spisa, konkretno iz odgovora tožnika na zahtevo za dopolnitev vloge, izhaja, da je tožnik v tej dopolnitvi citiral 36. in 24. člen ZBPP, vendar ne v tem smislu, da naj bi bila ta člena v nasprotju z ustavo, ampak to, da je zahteval brezplačno pravno pomoč po 36. členu ZBPP ter da je upravno sodišče upoštevalo 24. člen ZBPP in ne 36. člen ZBPP. V pobudi za oceno ustavnosti pa je potrebno navesti, iz katerih razlogov naj bi bil določen predpis v nasprotju z ustavo ter zakaj uporaba tega predpisa posega v pravice pobudnika. Ker ni navedeno konkretno določilo določenega predpisa v povezavi s trditvijo, da naj bi bilo v nasprotju z ustavo, taka pobuda ne bi imela izgledov za uspeh in zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Nerelevantna pa je tudi tožbena navedba, ki se nanaša na to, da je obnova postopka v upravnem sporu mogoča, saj to nima povezave z obravnavano zadevo, kjer je šlo za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pobude za oceno ustavnosti.

9. Odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno in sicer je bila z odločbo Upravnega sodišča RS številka Bpp 174/2015-5 z dne 14. 7. 2015 ta prošnja zavrnjena.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.