Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, brez omejitve, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo v smislu 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi spremeni tako, da je na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, mogoče seči do dveh tretjin le-teh, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V ostalem se ugovor zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep o izvršbi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 129/98, z dne 6.7.1998, dovolilo izvršbo z rubežem sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu, z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov, rubežem in cenitvijo vrednostnih papirjev ter rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, zaradi izterjave glavnice v znesku 192.263,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.1992 do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 11.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2000 dalje.
Proti takšnemu sklepu brez izrecne navedbe ugovornih razlogov in brez predloga pravočasno ugovarja dolžnik. V ugovoru pojasnjuje, da mora imeti sredstva za preživetje, da plačuje preživnino za sina v višini 27.000,00 SIT, poleg tega pa še posojilo, ki ga je vzel, da se je lahko oblekel in malo bolje jedel. Sedaj pa to ni mogoče, saj mu od plače ostane tako malo, da ima le za stroške prevoza v službo. Dolžnik meni, da je socialno ogrožen in navaja, da dela le še zato, da sin dobi preživnino. Dolžnik tudi pojasnjuje, da nima premoženja, razen 13 let starega avtomobila, ki ga ne more registrirati, ker nima denarja. Če se dolžniku pobere sredstva za preživljanje, lahko le še umre.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (tretji odstavek 58. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98).
Ugovor je delno utemeljen.
V skladu z določbo prvega odstavka 55. člena ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Eden takšnih razlogov, ki ga zakon v 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ izrecno navaja, je podan, če je izvršba dovoljena na denarno terjatev, na katero je možnost izvršbe omejena. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ je mogoče na plačo... seči le do dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Upnica izvršbe na dolžnikovo plačo ni predlagala z zgoraj opisano omejitvijo in sodišče prve stopnje je izvršbo zmotno dovolilo brez omejitve. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugovoru ugodilo in na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ sklep o izvršbi spremenilo tako, da je na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, mogoče seči do dveh tretjin le-teh, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V ostalem pa ugovor dolžnika ni utemeljen. Pritožbeno sodišče sicer razume dolžnikovo finančno stisko, vendar pa socialni razlogi, na katere se sklicuje, niso ovira za prisilno izterjavo terjatve, kakršna izhaja iz izvršilnega naslova. Poleg tega, je po delni spremembi sklepa, za dolžnikovo socialno varnost poskrbljeno z omejitvijo izvršbe na plačo in druge prejemke v smislu 102. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato v ostalem delu v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.