Jedro

Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.

Izrek

Pritožbi subjekta vpisa se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek vpisa v sodni register skupščinskega sklepa o prenosu delnic z dne 25.7.2011, in sicer do pravnomočne rešitve spora o ničnosti in izpodbojnosti navedenega skupščinskega sklepa, kateri se pri Okrožnem sodišču v Kopru vodi pod opr.št. Pg 1. V obrazložitvi je navedlo, da iz navedb subjekta vpisa ni ugotovilo, da bi prevladoval interes za hitro odločitev o vpisu v register.

Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo, torej zavrnitev predloga nasprotnih udeležencev za prekinitev postopka ter odreditev vpisa sklepa v sodni register, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje drugemu sodniku. Po poteku pritožbenega roka je vložil še dopolnitev pritožbe, ki pa je pritožbeno sodišče ni vsebinsko obravnavalo, ker je bila vložena prepozno. Trdi, da sodišče ni presojalo verjetnosti uspeha nasprotnih udeležencev s tožbo, ki se obravnava pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr.št. Pg 1, v kateri ti izpodbijajo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 25.7.2011 z ničnostnimi oziroma izpodbojnimi razlogi in v nadaljevanju obširno podaja svoje trditve v smeri, da nasprotni udeleženci v navedeni pravdi ne morejo uspeti (prodaja 8478 lastnih delnic subjekta vpisa družbi T. ni nična, ker je subjekt vpisa te delnice pridobil pred uveljavitvijo novele ZGD-F, tj. pred 22.6.2001, ko še ni obstajala možnost pridobivanja lastnih delnic na podlagi skupščinskega sklepa, ker le za takšne delnice velja prednostna pravica delničarjev pri njihovem odsvajanju; nasprotni udeleženci v tožbi niti ne zatrjujejo takšne formalne pomanjkljivosti sklepa skupščine, ki bi bil razlog za njegovo ničnost po 2. alineji 390. čl. ZGD-1; tudi če bi bila prodaja 8478 lastnih delnic nična, to ne bi pomenilo ničnosti sklepov skupščine, na kateri so bile uresničene glasovalne pravice iz teh delnic; izpodbojni razlogi niso podani, ker je treba lastne delnice, ki pripadajo glavnemu delničarju, od osnovnega kapitala odšteti in če se to napravi, bi delež glavnega delničarja znašal 90,8 %, tako da je iztisnitev dopustna; ni podana aktivna legitimacija nasprotnih udeležencev za zahtevek za prenos delnic z drugotožene stranke na prvotoženo stranko; ni podan ničnostni razlog o nasprotju sklepa z določbami ZGD-1, ki so v javnem interesu in da je v nasprotju z moralo in javnim redom). Do navedenih trditev se sodišče ni opredelilo, zato je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS ter kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in sklepa ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa sodišče ni presojalo pomena pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, čeprav je pritožnik v zvezi s tem zatrjeval, da je iztisnitev pravica glavnega delničarja, ki se ji manjšinski delničarji ne morejo upreti, z iztisnitvijo pa manjšinskim delničarjem tudi ne more nastati nobena škoda, saj jih zakon varuje z ohranjanjem njihovega ekonomskega interesa iz delnice z omogočanjem primerne denarne odpravnine, za svoj interes ostati delničar pa nimajo na voljo nobenega pravnega sredstva. Zato praviloma v postopkih iztisnitve prevlada interes za hitro odločitev o vpisu. Registrska zapora je ovira za nadaljnje vpise, zato je sodišče napačno štelo, da ne more nastati škoda zaradi dejstva, da se zadeve vpisujejo v sodni register po vrsti, kot jih je sodišče prejelo. To velja za konstitutivne vpise, ki do vpisa v register ne nastanejo, pri deklaratornih vpisih pa ni mogoče zanemariti njihovega publicitetnega učinka, zato je predlagatelj zainteresiran za čimprejšnji vpis. V zvezi s tem je sodišče navedlo, da je bil navkljub prekinitvi predmetnega postopka dne 5.12.2011 vpisan v sodni register sklep naslednje skupščine, to je z dne 14.11.2011. Vendar pa gre v tem delu za nedopustno ugotavljanje dejanskega stanja brez ustrezne trditvene podlage in je sodišče kršilo razpravno načelo, saj tudi v registrskem postopku sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki jih udeleženci postopka niso navajali, razen če gre za izjeme iz 6. čl. ZNP, v obravnavanem primeru pa to ni podano. Napačno je sodišče tudi presodilo, da stroški, ki jih ima predlagatelj s sklicevanjem skupščin (predlagatelj ima preko 150 manjšinskih delničarjev), z obveščanjem delničarjev, z zagotavljanjem njihove pravice do informiranosti ter tudi z izpodbijanjem skupščinskih sklepov s strani manjšinskih delničarjev, niso upoštevni pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev. Meni, da je napačna tudi ugotovitev sodišča, da potek časa zaradi prekinitve postopka ni v vzročni zvezi z morebitno pridobitvijo nove izjave banke. Predlagatelj je pojasnil, da mora glavni delničar v skladu z 2. odst. 385. čl. ZGD-1 pridobiti izjavo banke, s katero je ta solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, pridobivanje izjave pa je povezana s stroški za glavnega delničarja (storitev banke seveda ni brezplačna). Ker je veljavnost izjave časovno omejena, bo registrska zapora, če ne bo prebita, nedvomno povzročila škodo glavnemu delničarju. Kolikor se v tem delu sodišče sklicuje na spremembo situacije zaradi kasneje sprejetega sklepa skupščine z dne 14.11.2011, gre v tem delu za samoiniciativno ugotavljanje dejstev s strani sodišča in za kršitev razpravnega načela. Poleg tega pa sklep z dne 14.11.2011 o umiku delnic M. z organiziranega trga vrednostnih papirjev ter zaveza predlagatelja, da bo od delničarjev, ki so umiku nasprotovali, odkupil njihove delnice, nima nobene zveze z obveznostjo plačila primerne denarne odpravnine iztisnjenim delničarjem. Sodišče je napačno presodilo tudi zatrjevano škodo posameznih manjšinskih delničarjev, ki se z iztisnitvijo strinjajo, saj so gotovo zainteresirani za to, da se jim denarno nadomestilo 65 EUR na delnico izplača čimprej. Ker se nadomestilo za delnice obrestuje šele od vpisa sklepa o prenosu delnice v sodni register, je premoženje delničarjev v vmesnem času izpostavljeno izgubljanju vrednosti zaradi inflacije. Glede na vse navedeno je očitno, da sodišče navkljub obširnim navedbam predlagatelja v okviru tehtanja, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev, sploh ni presojalo dveh elementov po 590. čl. ZGD-1 (pomen pravice ter verjetnost uspeha), s čimer je poleg zgoraj uveljavljenih kršitev tudi napačno uporabilo materialno pravo, ob tem pa tudi spregledalo instrukcijo pritožbenega sodišča, ki je na vse kriterije iz 590. čl. ZGD-1 izrecno opozorilo v sklepu opr.št. Cpg 196/2011 z dne 24.11.2011. Nasprotni udeleženci so po svoji pooblaščenki odgovorili na pritožbo in predlagali njeno zavrnitev.

Pritožba subjekta vpisa je utemeljena.

Predmetni registrski postopek teče po predlogu za vpis v sodni register sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 25.7.2011 o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja T. d.d. in je glede na 2. odst. 387. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v tem primeru treba smiselno uporabiti določbo 1. tč. 2. odst. in 3. do 5. odst. 590. čl. ZGD-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so manjšinski delničarji vložili tožbo za ugotovitev ničnosti prej navedenega sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka. Elementi, ki jih registrski organ upošteva pri tej presoji, so navedeni v 5. odst. 590. čl. ZGD-1: pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel, in škodo, ki lahko subjektu vpisa ali glavnemu delničarju nastane zaradi poznejšega vpisa.

Od zgoraj naštetih elementov je sodišče prve stopnje presojalo (le) element zatrjevane škode, ki bi lahko nastala subjektu vpisa in glavnemu delničarju zaradi poznejšega vpisa. V zvezi s tem je ugotovilo, da zato, ker se kasnejši vpisi v sodni register zaradi prekinitve postopka ne bodo mogli opraviti, subjektu vpisa škoda ne bo nastala, glede na to, da je navkljub prekinitvi predmetnega postopka (po predhodnem sklepu z dne 9.9.2011), bil dne 5.12.2011 pod opr.št. Srg 1 vpisan sklep naslednje skupščine subjekta vpisa z dne 14.11.2011. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba upoštevati, da mora sodišče glede na 2. odst. 13. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. To pomeni, da je vpis kasneje prejete zadeve izjema, pravilo pa je, da je prekinitev postopka ovira za nadaljnje vpise (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 175/2007 z dne 30.9.2008). Pritožnik utemeljeno postavlja pod vprašaj presojo sodišča prve stopnje, da stroški, ki jih ima predlagatelj s sklicevanjem skupščin (ob dejstvu, da je imel na določen dan pred sejo skupščine preko 150 manjšinskih delničarjev), z obveščanjem delničarjev, z zagotavljanjem njihove pravice do informiranosti, pa tudi z izpodbijanjem skupščinskih sklepov s strani manjšinskih delničarjev, niso upoštevni (kot škoda, ki nastaja subjektu vpisa) pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu. Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da potek časa zaradi prekinitve postopka ni v vzročni zvezi z morebitno pridobitvijo nove izjave banke. Gre za to, da mora pri izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe v skladu z 2. odst. 385. čl. ZGD-1, glavni delničar predložiti izjavo banke, s katero je ta solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja. V zvezi s tem je prepričljiva trditev predlagatelja, da je pridobitev takšne izjave časovno omejena, zaradi česar bi pomenila registrska zapora, da je potrebna pridobitev novega jamstva, s tem nastanejo določeni stroški, to pa predstavlja škodo glavnega delničarja. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se je s sprejemom sklepa skupščine z dne 14.11.2011 o umiku delnic subjekta vpisa z organiziranega trga, situacija spremenila, da se zaradi tega sklepa delnice ne bodo prenašale na večinskega delničarja in da on ne bo tisti subjekt, ki bi moral manjšinskim delničarjem izplačati odpravnino; pri sklepih z dne 25.7.2011 in z dne 14.11.2011 gre za dva samostojna sklepa, ki eden na drugega ne vplivata, tako da še nadalje obstoji zaveza glavnega delničarja, da skladno s sklepom skupščine z dne 25.7.2011 manjšinskim delničarjem izplača denarno odpravnino.

Po določilu 19. čl. ZSReg se v postopku za vpis v sodni register za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Tako 6. čl. ZNP določa, da v postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo oseb iz 2. odst. 5. čl. tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšen postopek, zato je treba pritrditi pritožniku, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstvo, ki ga stranke v tem postopku niso zatrjevale, in sicer dejstvo vpisa v sodni register sklepa skupščine z dne 14.11.2011 o umiku delnic z organiziranega trga, ter s tem v povezavi vpliv tega dejstva na (ne)obstoj elementa iz 5. odst. 590. čl. ZGD-1, ki bi utemeljeval prebitje registrske zapore.

Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča pa sodišče prve stopnje v okviru presoje, ali prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu, ni obravnavalo vprašanja pomena pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, ravno tako pa tudi ne vprašanja verjetnosti, ali bi tožniki s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za izpodbijanje sklepa skupščine z dne 25.7.2011 lahko uspeli. Zato je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno in je moralo pritožbeno sodišče pritožbi subjekta vpisa ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo določanje (3. tč. 39. čl. ZSReg); slednje zato, ker je sprememba sklepa registrskega sodišča na pritožbeni stopnji možna le v situacijah iz 1. odst. 40. čl. ZSReg, vendar pa v obravnavanem primeru nobena od tam naštetih ni podana. V novem postopku bo sodišče prve stopnje pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, poleg vprašanja škode, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa, upoštevalo tudi pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje ter verjetnost, da bi tožniki s tožbo uspeli, in v tem okviru obravnavalo podane trditve predlagatelja vpisa.