Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Inšpekcijska odločba lahko predstavlja tudi korist ali drugo spremembo pravnega položaja drugih oseb (poleg investitorja).
Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, št. U 41/2001-14 z dne 26.11.2002, se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.
Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 5.1.2001. Tožena stranka je z njo zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota M. z dne 8.11.2000, s katerim je prvostopni organ zavrnil zahtevo obeh tožnikov, da se jima prizna lastnost udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper investitorja S. in I.K. zaradi nedovoljenega izkopa zemljišča na parc. št. 48/15 k.o. R. Po presoji tožene stranke tožnika nista investitorja spornega posega v prostor in tudi se ne odloča o nikakršnih njunih obveznosti ali pravicah. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) inšpekcijski postopek vodi in ukrepi izrekajo vedno le po uradni dolžnosti. Ukrepi posegajo le v pravice in dolžnosti oseb, zoper katere inšpekcijski postopek teče. Ostale osebe imajo samo dejanski interes, ne izkazujejo pa pravnega interesa. Tožena stranka je zato pravilno odločila, ko je zavrnila zahtevo tožnikov, da se jima kot lastnikoma sosednjega zemljišča ter na njem stoječega stanovanjskega in gospodarskega objekta prizna status stranke v konkretnem inšpekcijskem postopku. Z navedbami, da bo sporen nedovoljen poseg v prostor (izkop gradbene jame) vplival na statičnost njunih objektov na njuni sosednji parceli, predstavlja le njun dejanski interes, ne pa pravnega interesa za priznanje lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku.
Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek. Navajata, da sta z izvedeniškim mnenjem dipl. ing. A.V. z dne 22.11.2000 izkazala, da je izkop izvršen tik ob temeljih na severozahodni strani stanovanjskega objekta. Gradnja zato načenja statičnost objekta. Zato jima je potrebno priznati status stranke v upravnem inšpekcijskem postopku.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Pritožba je utemeljena.
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na stališču, da ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku le investitor, ki je kršil predpise in zoper katerega je inšpektor odredil določene ukrepe.
S takšnim stališčem se ni mogoče strinjati. Res se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovane osebe. Toda inšpekcijska odločitev posredno lahko predstavlja tudi korist ali drugo spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (43. člen ZUP).
Tožnika se v konkretnem primeru že v pritožbi zoper sklep organa prve stopnje svoj pravni interes utemeljevala z vplivom nedovoljenega posega na statičnost novega stanovanjskega in gospodarskega objekta. Pri tem sta kot dokaz priložila izvedeniško mnenje. Tožena stranka in sodišče prve stopnje se zaradi napačnega stališča o tem, kdo je lahko stranka v inšpekcijskem postopku, o navedenih ugovorih nista izjasnila. Izpodbijana sodba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih. Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. odstavku 72. člena ZUS in po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.