Jedro

Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi - dejanska in pravno formalna - predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in končal z izdajo razlastitvene določbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Na predlog razlaščencev (predlagateljev) je za razlaščeno nepremičnino – parc. št. 1323/4 k.o. X v izmeri 44 m2– razlastitveni upravičenec (nasprotna udeleženka) dolžan plačati odškodnino v višini 4.138,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.3.2012 dalje do plačila (1. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločeno, da jih je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagateljema v višini 803,39 EUR; skupne stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom, pa trpi nasprotna udeleženka (2. točka izreka). Zahteva nasprotne udeleženke za povračilo stroškov postopka v višini 206,55 EUR je zavrnjena (3. točka izreka).

2. Pritožujeta se predlagatelja. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata spremembo sklepa tako, da bo, poleg prisojene odškodnine, nasprotni udeleženki v plačilo naloženo še plačilo 110.262,00 EUR, skupno 114.400,00 EUR odškodnine, ali pa izročitev enakovredne nepremičnine v naravi. Podredno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevata povrnitev stroškov postopka. Opozarjata na pomen dejstva, da nasprotna udeleženka ni hotela izvršiti pravnomočne odločbe, s katero ji je bilo naloženo, da sporno zemljišče prepusti predlagateljema v posest, ampak je raje sprožila postopek razlastitve. Pri tem se sklicujeta na svoje trditve o tem, kako bi nepremičnino uporabljala. Ker ni upoštevano, do kakšne rabe sta bila predlagatelja upravičena, je odločeno v nasprotju s 26. in 27. čl. Ustave RS. Ne soglašata z zavračanjem uporabe diferenčne metode. Za primerno označujeta ugotavljanje vrednosti celotnega zemljišča pred razlastitvijo in ostanka zemljišča po razlastitvi. Razlika predstavlja vrednost odvzetega zemljišča. Zaradi razlastitve je zmanjšana vrednost preostalega zemljišča; vsekakor zato, ker po razlastitvi varovalni pas ceste sega v to zemljišče. Zaradi omejitev v varovalnem pasu je preostalo zemljišče vredno manj, kot bi bilo sicer. Ker izvedenec ni bil zaslišan, tožnika tega nista uspela razčistiti, pa tudi postavitev novega izvedenca je bila neutemeljeno zavrnjena. Z dopolnilnim mnenjem bi bil razčiščen vpliv razlastitve na opravljanje poklicnih dejavnosti lastnika. Ravno zaradi gospodarskega objekta sta predlagatelja – razlaščeno in preostalo – zemljišče kupila. Izvedenec ni ocenil, koliko je preostalo zemljišče – zato, ker na njem ni mogoče urediti parkirišč, potrebnih za opravljanje gospodarskih dejavnosti – manj vredno. Opozarjata, da je bila nepremičnina razdeljena zgolj zaradi predvidenega odkupa za potrebe ceste, zato zavračanje uporabe diferenčne metode z argumentom razdeljenosti zemljišča na dve parceli ni sprejemljivo. Moral bi biti postavljen izvedenec finančne stroške, ki bi po metodi kapitalizacije celotnega donosa in metodi diskontiranja prihodnjih donosov izračunal odškodnino zaradi izgube uporabnin od uporabnikov poti. Izvedencu bi morala biti naložena naloga, da ovrednoti tržne vrednosti enakega dela nasproti ležeče nepremičnine, ker bi bilo pravično, da bi nasprotna udeleženka predlagateljema táko vrednost plačala. Na nasprotni strani ceste je namreč nasprotna udeleženka proti plačilu spreminjala namembnost zemljišča, predlagateljema pa razlaščala. O zahtevi za enakovredno nadomestno zemljišče se sodišče ni izreklo. Predlagatelja bi se mu odrekla le v primeru, da bi uspela iztržiti celotno zahtevano odškodnino. Zakonske zamudne obresti bi morale biti priznane od uvedbe postopka razlastitve, to je od 18.5.2010. Stroški postopka bi moral biti odmerjeni od vrednosti spora in ne od prisojene odškodnine.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot osnovo za ugotavljanje vrednosti razlaščene nepremičnine je izvedenec upošteval vrednost stavbnega zemljišča za stanovanjske namene. Takó je bilo to zemljišče opredeljeno v družbeno prostorskih aktih na dan uvedbe upravnega postopka razlastitve (18.5.2010). Trditev, da bi nepremičnina v času dejanske razlastitve (v času izgradnje javne ceste) imela drugačno namembnost, ni. Ugotovljeno vrednost (190 EUR/m2 X 44 m2) pa je izvedenec – zaradi dejanske rabe za namene ceste – zmanjšal za 55 %. Gre za neupravičeno zmanjšanje vrednosti, saj je treba upoštevati rabo pred izgradnjo ceste1. Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi – dejanska in pravno formalna – predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in se končal z izdajo razlastitvene določbe. Po mnenju Vrhovnega sodišča ni podlage za razlikovanje položaja predlagateljev od položajev razlaščencev, ki so posest nepremičnine izgubili šele z izdajo upravne odločbe o razlastitvi. Pri odmeri odškodnine je zato treba upoštevati namembnost in dejansko stanje razlaščene nepremičnine pred oziroma ob dejanskem odvzemu posesti.

6. Ker prvostopenjsko sodišče načina rabe razlaščenega zemljišča v času dejanske razlastitve ni ugotavljalo, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in je izpodbijani sklep razveljavljen ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP). V ponovljenem postopku je pri določanju odškodnine treba upoštevati namembnost zemljišča in dejansko rabo ob odvzemu obravnavanega zemljišča iz lastnikove posesti; pred izgradnjo ceste; torej ob t. i. dejanski razlastitvi.

7. V dosedanjem postopku se sodišče, ki se je sicer izreklo, da razlastitev na možnost uporabe in s tem vrednost preostalega zemljišča ni vplivala, ni izreklo o trditvah tožnikov, da bi na svojem, sicer zazidanem stavbnem zemljišču, še lahko gradila. To je pomembno, ker je lastnik, ki zemljišče v varovalnem pasu ceste sicer lahko uporablja, omejen pri gradnji na tem območju. Izvedenec je v izvedenskem mnenju z dne 28.7.2017 ugotovil, v kakšnem obsegu se varovalni pas ceste po razlastitvi zajeda globlje v parc. št. 1323/3 k.o. X, do trditev o možnosti gradnje dodatnih objektov pa se ni opredelil. Tudi zahtevo predlagateljev za kapitalizirano vrednost vseh zapadlih in bodočih uporabnin, do katerih bi bila predlagatelja upravičena, če bi dopuščala vožnjo po razlaščeni nepremičnini, je treba presoditi upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča iz citirane odločbe in drugih odločb2, da jima pripada odmena za predčasen odvzem stvari iz posesti. Tudi o tem odloča sodišče v nepravdnem postopku.

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno obenem z odločitvijo o drugih stroških postopka – s končno odločbo.

1 Táko stališče je zavzeto v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 335/2017. 2 Odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 15/2011, II Ips 874/2009.