Jedro

Četudi je predmet tega pravdnega postopka nedenarna terjatev, vendarle ne gre prezreti, da se tudi stečajna upraviteljica zaveda, da bo odločitev o tem pravdnem postopku imela vpliv na obseg stečajne mase. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek prekinilo in potem, ko je s potekom pravdnega postopka seznanilo tudi stečajno upraviteljico, sprejelo sklep o nadaljevanju postopka. Ker gre v konkretnem primeru za pravdo o zahtevku, ki je v zvezi s premoženjem, ki bi lahko spadalo v stečajno maso, se je pravdni postopek moral prekiniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil zaradi osebnega stečaja prvotožene stranke P. S. prekinjen nadaljuje s prvotoženo stranko zastopano po stečajni upraviteljici T. R. 2. Odločitev sodišča izpodbija stečajna upraviteljica T. R., ki v obrazložitvi pritožbe navaja, da ni zastopnica prvotožene stranke v tem pravdnem postopku. Kot stečajna upraviteljica ni zakonita zastopnica stečajne dolžnice – fizične osebe, kot je to primer pri stečaju pravne osebe. Poslovna sposobnost stečajne dolžnice je le delno omejena, sem pa ne sodi pravdna sposobnost. Stečajni upravitelj zastopa interese stečajnih upnikov in ne dolžnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se stečajni upravitelj lahko seznani s tekočimi pravdami. Stečajna upraviteljica v obrazložitvi pritožbe navaja, da bi v primeru, da bo tožeča stranka v tem pravdnem postopku uspela, nastal položaj, ko bo prvotožena stranka postala lastnica dodatnih nepremičnin, ki bodo postale del stečajne mase na podlagi 386. člena ZFPPIPP. Četudi je predmet tega pravdnega postopka nedenarna terjatev, vendarle ne gre prezreti, da se tudi stečajna upraviteljica zaveda, da bo odločitev o tem pravdnem postopku imela vpliv na obseg stečajne mase. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek prekinilo in potem, ko je s potekom pravdnega postopka seznanilo tudi stečajno upraviteljico, sprejelo sklep o nadaljevanju postopka. Ker gre v konkretnem primeru za pravdo o zahtevku, ki je v zvezi s premoženjem, ki bi lahko spadalo v stečajno maso, se je pravdni postopek moral prekiniti iz razloga po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP. Če izgubi stečajni dolžnik poslovno (in z njo pravdno) sposobnost le glede razpolaganja s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je ključno vprašanje ali se na takšno premoženje nanaša tudi predmetni tožbeni zahtevek. Ker je odgovor pritrdilen, je z začetkom stečajnega postopka upraviteljica pridobila pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, se pritožba zavrne in izpodbijani del sklepa potrdi (365. člen ZPP). Zavrnitev pritožbe ima za posledico tudi zavrnitev zahteve za potrditev stroškov pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).