Jedro

V kolikor dolžnik premoženja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za poplačilo upnikov nima, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, ko bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek osebnega stečaja končalo (1. točka izreka) in upraviteljico M. R. razrešilo (2. točka izreka). O tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, se odloči tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 15. 5. 2019, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo, da mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka (4. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da v primeru, če bi imel premoženje in denar, ne bi predlagal, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja, saj bi dolgove lahko poplačal. Ker nima nič in je težko plačeval, je tudi prosil za osebni stečaj, da lažje in bolj umirjeno poplača svoj dolg. Predlaga, da se postopek osebnega stečaja nad njim ne konča, da bo lahko lažje odplačeval dolg in se dokaj normalno preživljal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pogoj za doseganje takšnega namena pa je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega je mogoče poplačilo upnikom stečajnega dolžnika. V kolikor dolžnik premoženje, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za poplačilo upnikov nima, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, ko bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik sicer vložil predlog za odpust obveznosti, ki pa je bil s sklepom St 000/2018 z dne 4. 10. 2018 pravnomočno zavrnjen z utemeljitvijo, da je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno s sklepom St 000/2011 z dne 11. 11. 2015, s katerim so mu bile njegove obveznosti že odpuščene, od pravnomočnosti tega sklepa pa še ni preteklo deset let. 6. Sodišče prve stopnje je na podlagi končnega poročila upravitelja ugotovilo, da stečajne mase ni. Glede na navedeno je utemeljeno sledilo predlogu upravitelja, za končanje stečajnega postopka (prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP) in izdalo izpodbijani sklep. Vodenje postopka osebnega stečaja z namenom, ki ga v pritožbi izpostavlja dolžnik, pa v zakonu ni predvideno.

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).