Jedro

Spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 675,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na podpis aneksa k pogodbi, na podlagi katere je bila ustanovljena služnostna pravica za uporabo poti, ki poteka po zemljišču, ki je v solasti toženih strank, do zemljišča, ki je v solastnini tožeče stranke. Posledično je bil zavrnjen tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis spremenjenega stanja v zemljiško knjigo.

2. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbija tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V obrazložitvi navaja, da v konkretnem primeru ne gre za ustanovitev služnostne pravice, saj je bila ta s pogodbo že ustanovljena, ampak tožeča stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od pravnih naslednikov lastnice služečega zemljišča. Ker prva tožena stranka tožbenemu zahtevku ni nasprotovala, bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo. Sodišče je spregledalo, da je bila služnostna pravica s pogodbo ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih zemljišč in da zato bremeni vsakokratnega lastnika služečih zemljišč. Četudi je prva tožnica nekoliko pozno predlagala vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo, zato pravice, ki jo je pridobila na podlagi sklenjene darilne pogodbe s svojo babico (pravno prednico toženih strank), ni izgubila. Tožnika na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti zahtevata samo podpis listine, ki bo skladna s sedanjim zemljiškoknjižnim stanjem, tako da bo mogoč vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. Nevzdržno je stališče sodišča prve stopnje, da je služnost prenehala, ker je prva tožnica postala solastnica gospodujočega zemljišča. Ker to ni pravda za ugotovitev služnosti, solastniki nepremičnine tudi niso nujni sosporniki.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tudi pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožbe, da je tožbeni zahtevek, kot je postavljen v tožbi, obligacijski. Vendar pa pritožba prezre, da drugi tožnik, mož prve tožnice ni bil nikoli v obligacijskem razmerju s pokojno babico prve tožene stranke, zato ni aktivno legitimiran, da na podlagi pogodbe, ki jo je s pokojno babico (kot pravno prednico tožene stranke) sklenila prva tožnica, karkoli zahteva. Ker drugi tožnik ni bil stranka pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, zoper toženo stranko, kot pravno naslednico pokojne babice prve tožnice, nima samostojnega zahtevka in tudi ne aktivne legitimacije. Pritožba prvega tožnika je zato neutemeljena in jo je potrebno zavrniti (353. člen ZPP).

6. Prva tožnica tožbeni zahtevek za sklenitev aneksa k pogodbi o ustanovitvi služnosti in posledično zahtevek na izdajo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila utemeljuje na spremenjenih okoliščinah, ki so nastale v času po sklenjeni pogodbi z babico v marcu leta 2005. Prva tožnica je s pogodbo, ki jo je sklenila s svojo babico, pridobila tudi zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega služnostno pravico lahko vpiše v zemljiško knjigo. Vendar pa je v nekaj letih predno se je odločila, da bo predlagala vpis v zemljiško knjigo, prišlo do sprememb parcelnega in lastniškega stanja, zato vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo ni bil več izvedljiv. Pritožba prezre določilo 112. člena OZ, iz katerega sledi, da spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti. Tožbeni zahtevek, s katerim prva tožnica zahteva spremembo pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, je nesklepčen, zato ga je potrebno zavrniti. Posledično je treba zavrniti tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine po stanju, kot bi ga opredelil aneks k sklenjeni pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti.

7. Na podlagi določila prvega odstavka 360. člena ZPP je pritožbeno sodišče presodilo le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in se do ostalih pritožbenih navedb v obrazložitvi te sodbe ne bo opredeljevalo.

8. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je toženi stranki dolžna povrniti stroške, ki jih je ta imela z odgovorom na pritožbo. Specifikacija stroškov je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu, odmerjeni pa so skladno z Odvetniško tarifo.