Jedro

Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na zahtevo višje državne tožilke z dne 4. 8. 2017 na podlagi določila prvega odstavka 167. člena Zakona o kazenskem postopku zoper: F.H., sina J. in M., s stalnim bivališčem B., M., po narodnosti Slovenca, državljana Republike Slovenije, na prostosti, opravi preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika in po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 191. člena Kazenskega zakonika, storjenega s tem, da je

1.) v obdobju vsaj od 15. 12. 2016 do 14. 2. 2017, v stanovanjski hiši na naslovu B., M., kjer je živel v družinski skupnosti z ženo H. H., s slednjo grdo ravnal, jo pretepal in jo z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganjal iz skupnega prebivališča, ko jo je zmerjal in žalil s "kurvo, svinjo, prasico" ter jo: - dne 15. 12. 2016 s stisnjeno pestjo pretepal po obrazu in rebrih, jo prijel za lase in trikrat z njeno glavo udaril v leseni del postelje, nato pa jo je nagnal iz hiše, zaradi česar se je v strahu pred njim s hčerkinim avtomobilom odpeljala k materi v M.; - ji dne 16. 12. 2016 okoli 15.00 ure rekel: "Imaš 15 minut cajta, da si pobereš cote pa bejži!" in ji oblačila zmetal na posteljo, druga oblačila pa ji je zbrcal po hodniku ven na stopnišče, nato pa je kombi skupaj z njenimi stvarmi odpeljal k prijatelju M. v B. ter se vrnil in razgrajal po cvetličarni v B., kjer je takrat delala in ji grozil, da gre po "gvir"; - ji od dne 16. 12. 2016 dalje očital nezvestobo in ji ob tem grozil, da jo bo ubil, da bo šel po puško in jo ustrelil, nekega dne pa ji je kazal tudi naboje od pištole ali od "floberta" ter ob tem dejal "tu imam tri metke, enega za tebe, enega za tvojega fukača in enega za sebe"; - ji dne 14. 2. 2017, po tem ko je bila s prijateljem na kavi, ob 15.19 uri poslal SMS sporočilo z vsebino "danes ne hodi sem v B. ker..." po nekaj minutah pa jo je poklical na stacionarni telefon v cvetličarno na P. in ji dejal: "Kurva, prasica, ki si bla? Kaj hodiš na kavo?" ter ji zagrozil z besedami "samo pridi domov, če upaš, mam šus za tebe perejt, tu ni nič tvojega in nimaš tu kaj iskati" in jo nadalje žalil z grdimi besedami, z opisanim ravnanjem pa pri oškodovanki H.H. povzročil občutek ponižanosti in strahu za svoje življenje, saj ji je znano, da poseduje več lovskih pušk in pištolo, zaradi česar se je izselila iz družinske hiše, v kateri sta skupaj z otroki živela 30 let ter jo na tak način spravljal v skupnosti v podrejeni položaj:

2.) v obdobju od 21. 6. 2017 do 25. 6. 2017, v B., z bivšo ženo H.H. grdo in ponižujoče ravnal ter jo zalezoval, ko: - jo je dne 21. 6. 2017 v alkoholiziranem stanju zmerjal: "Kurva, prasica, kaj delaš tu? Zgini iz dvora!", - jo je dne 22. 6. 2017, ko je prebral seznam v zvezi z razdelitvijo skupnega premoženja, žalil z besedami: "Pička ti materina, kurva, prasica, vse to je moje...!", - je dne 23. 6. 2017 v pisarni cvetličarne "R.", medtem ko je bila pri zdravniku, brskal po njenem računalniku in pregledoval zgodovino spletnega brskalnika; - ji je dne 24. 6. 2017 poslal SMS sporočilo z vsebino: "Od snočkaj nisi doma, otrokom pa lažeš, kurba, mene blatiš! Vidim te!"; - jo je dne 25. 6. 2017 v cvetličarni v B. zmerjal z besedami: "Kaj delaš tu kurva, prasica?", nakar ji je iz roke vzel mobilni telefon, katerega je želela nazaj, zaradi česar je prišlo med njima do prerivanja, nato pa jo je prijel za roko, jo obrnil proti izhodu ter jo pričel brcati v predel zadnjice in pri tem vpil: "Marš kurva, prasica, izgini iz mojega lokala, to je vse moje!", z opisanim ravnanjem pa je pri oškodovanki H.H. povzročil občutek ponižanosti in strahu za svoje življenje ter jo na tak način spravljal v podrejen položaj v skupnosti, ki je dne 9. 5. 2017 razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje (v nadaljevanju senat) je z izpodbijanim sklepom o nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo višje državne tožilke za opravo preiskave zoper osumljenega F.H. zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1 odločil, da se (očitno po določbi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP) zahteva za preiskavo zavrnil. O stroških kazenskega postopka senat ni odločal. 2. Proti sklepu se je pritožila višja državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper osumljenega F.H. preiskava opravi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov. Zato jih s posameznimi odločitvami ustvarja ustavna in sodna praksa. Toda utemeljen sum lahko izvira le iz retrospektivno prognostičnega sklepanja, ki vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšna verjetnost pa se presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti posameznih dejstev. V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, je seveda treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek. Slednje pomeni, da za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne more pa presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe1. 5. Senat je svojo odločitev obrazložil s tem, da soglaša z razlogi, ki jih je navedla preiskovalna sodnica v zahtevi za odločitev o njenem nestrinjanju za opravo preiskave, in sicer da utemeljen sum, da je osumljeni F.H. storil očitano kaznivo dejanje, ni podan. V točki 5 izpodbijanega sklepa senat navaja, da je preiskovalna sodnica osumljenca zaslišala 24. 11. 2017 in je osumljeni zanikal storitev očitanega kaznivega dejanja. Izhaja tudi, da je oškodovanka H.H. že 9. 11. 2017 sodišču poslala izjavo, da umika kazensko ovadbo zoper osumljenca zaradi nasilja v družini ter da šteje vse navedbe v njej za neresnične. Za dne 1. 12. 2017 je preiskovalna sodnica razpisala narok, na katerem je oškodovanko zaslišala in tudi po predhodni poučitvi, da bo sodišče zoper njo samo podalo ovadbo zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po 283. členu KZ-1, je izjavila, da je ovadbo zoper osumljenca vložila v veliki jezi, na hitro in da ni bilo tako, kakor je v ovadbi opisala in da so delno resnični zgolj očitki v zvezi z orožjem, še te pa bi naj slišala zgolj po telefonu, zaradi česar je šla spat k mami. Zaključil je, da je zato potrebno šteti, da obstaja utemeljen dvom v obstoj objektivnih elementov kaznivosti za osumljencu očitano kaznivo dejanje.

6. Pritožbeno sodišče se povsem strinja s pritožbenimi navedbami pritožnice, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo predvsem na zmotne dejanske zaključke, saj sploh ni ocenjevalo utemeljenosti suma, ampak se je spustilo v presojanje verodostojnosti oškodovankinih izjav v razmerju do naknadno posredovane pisne izjave, s katero je predhodno opisano ravnanje osumljenca (v kazenski ovadbi) zanikala oziroma povsem minimalizirala. Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi višje državne tožilke in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se zoper obdolženega preiskava v smeri storitve kaznivih dejanj nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1 opravi, saj je na podlagi zbranih podatkov v spisu, še posebej vsebine kazenske ovadbe, ki jo je zoper osumljenca vložila oškodovanka, utemeljen sum podan.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbah tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 10349/2009 z dne 14. 7. 2011