Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.

Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.

Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.

Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.

Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.

Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.

Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.

Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu prepove razpolaganje z nepremičnino parc. št. ... k. o. ..., predvsem obremenitev ali odtujitev (prodaja oziroma sprememba lastništva) in da naj se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved obremenitve in odtujitve navedene nepremičnine.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu prepove razpolaganje z nepremičnino parc. št. ... k. o. ..., predvsem obremenitev ali odtujitev (prodaja oziroma sprememba lastništva) in da naj se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved obremenitve in odtujitve navedene nepremičnine.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu prepove razpolaganje z nepremičnino parc. št. ... k. o. ..., predvsem obremenitev ali odtujitev (prodaja oziroma sprememba lastništva) in da naj se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved obremenitve in odtujitve navedene nepremičnine.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se drugemu tožencu prepove razpolaganje z nepremičnino parc. št. ... k. o. ..., predvsem obremenitev ali odtujitev (prodaja oziroma sprememba lastništva) in da naj se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved obremenitve in odtujitve navedene nepremičnine.

2.Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano izvršbo, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je predlog za izdajo začasne odredbe napačno obravnavalo po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se nanaša na zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasna odredba je namenjena zavarovanju denarne terjatve, ki jo ima zoper dolžnico, njeno poplačilo pa bo uveljavljala z izvršbo na dolžničino nepremično premoženje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog za izdajo začasne odredbe presojati po določbah 270. člena ZIZ. Hkrati navaja, da bo dolžnica z odločitvijo o tožbenem zahtevku postala lastnica premoženja, s tem pa bo tožnica pridobila izvršilno sredstvo za izterjavo svoje denarne terjatve. Nevarnost njenega oškodovanja je izkazana z dejstvom, da je premoženje, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, edino premoženje, na katerega lahko poseže. Nepravilno je zato stališče, da ni izkazala nevarnosti škode, ki bi ji nastala zaradi razpolaganja s tem premoženjem. Napačna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da z izdajo predlagane začasne odredbe toženca ne bosta utrpela hujših posledic. Z začasno odredbo se zasleduje cilj preprečiti razpolaganje z delom premoženja, ki je bistveno za dosego namena pravdnega postopka. Ta je v zagotovitvi možnosti, da tožnica kot upnica v izvršilnem postopku za izterjavo svoje denarne terjatve uporabi premoženje dolžnice. Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe izkazuje okoliščina, da drugi toženec kot trenutno izključni lastnik skupnega premoženja zakoncev lahko prosto in samostojno razpolaga z njim. Tudi če gre za nedenarno terjatev, je predlog je njen predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen in potreben.

2.Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano izvršbo, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je predlog za izdajo začasne odredbe napačno obravnavalo po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se nanaša na zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasna odredba je namenjena zavarovanju denarne terjatve, ki jo ima zoper dolžnico, njeno poplačilo pa bo uveljavljala z izvršbo na dolžničino nepremično premoženje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog za izdajo začasne odredbe presojati po določbah 270. člena ZIZ. Hkrati navaja, da bo dolžnica z odločitvijo o tožbenem zahtevku postala lastnica premoženja, s tem pa bo tožnica pridobila izvršilno sredstvo za izterjavo svoje denarne terjatve. Nevarnost njenega oškodovanja je izkazana z dejstvom, da je premoženje, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, edino premoženje, na katerega lahko poseže. Nepravilno je zato stališče, da ni izkazala nevarnosti škode, ki bi ji nastala zaradi razpolaganja s tem premoženjem. Napačna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da z izdajo predlagane začasne odredbe toženca ne bosta utrpela hujših posledic. Z začasno odredbo se zasleduje cilj preprečiti razpolaganje z delom premoženja, ki je bistveno za dosego namena pravdnega postopka. Ta je v zagotovitvi možnosti, da tožnica kot upnica v izvršilnem postopku za izterjavo svoje denarne terjatve uporabi premoženje dolžnice. Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe izkazuje okoliščina, da drugi toženec kot trenutno izključni lastnik skupnega premoženja zakoncev lahko prosto in samostojno razpolaga z njim. Tudi če gre za nedenarno terjatev, je predlog je njen predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen in potreben.

2.Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano izvršbo, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je predlog za izdajo začasne odredbe napačno obravnavalo po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se nanaša na zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasna odredba je namenjena zavarovanju denarne terjatve, ki jo ima zoper dolžnico, njeno poplačilo pa bo uveljavljala z izvršbo na dolžničino nepremično premoženje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog za izdajo začasne odredbe presojati po določbah 270. člena ZIZ. Hkrati navaja, da bo dolžnica z odločitvijo o tožbenem zahtevku postala lastnica premoženja, s tem pa bo tožnica pridobila izvršilno sredstvo za izterjavo svoje denarne terjatve. Nevarnost njenega oškodovanja je izkazana z dejstvom, da je premoženje, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, edino premoženje, na katerega lahko poseže. Nepravilno je zato stališče, da ni izkazala nevarnosti škode, ki bi ji nastala zaradi razpolaganja s tem premoženjem. Napačna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da z izdajo predlagane začasne odredbe toženca ne bosta utrpela hujših posledic. Z začasno odredbo se zasleduje cilj preprečiti razpolaganje z delom premoženja, ki je bistveno za dosego namena pravdnega postopka. Ta je v zagotovitvi možnosti, da tožnica kot upnica v izvršilnem postopku za izterjavo svoje denarne terjatve uporabi premoženje dolžnice. Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe izkazuje okoliščina, da drugi toženec kot trenutno izključni lastnik skupnega premoženja zakoncev lahko prosto in samostojno razpolaga z njim. Tudi če gre za nedenarno terjatev, je predlog je njen predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen in potreben.

2.Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano izvršbo, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je predlog za izdajo začasne odredbe napačno obravnavalo po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se nanaša na zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasna odredba je namenjena zavarovanju denarne terjatve, ki jo ima zoper dolžnico, njeno poplačilo pa bo uveljavljala z izvršbo na dolžničino nepremično premoženje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog za izdajo začasne odredbe presojati po določbah 270. člena ZIZ. Hkrati navaja, da bo dolžnica z odločitvijo o tožbenem zahtevku postala lastnica premoženja, s tem pa bo tožnica pridobila izvršilno sredstvo za izterjavo svoje denarne terjatve. Nevarnost njenega oškodovanja je izkazana z dejstvom, da je premoženje, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, edino premoženje, na katerega lahko poseže. Nepravilno je zato stališče, da ni izkazala nevarnosti škode, ki bi ji nastala zaradi razpolaganja s tem premoženjem. Napačna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da z izdajo predlagane začasne odredbe toženca ne bosta utrpela hujših posledic. Z začasno odredbo se zasleduje cilj preprečiti razpolaganje z delom premoženja, ki je bistveno za dosego namena pravdnega postopka. Ta je v zagotovitvi možnosti, da tožnica kot upnica v izvršilnem postopku za izterjavo svoje denarne terjatve uporabi premoženje dolžnice. Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe izkazuje okoliščina, da drugi toženec kot trenutno izključni lastnik skupnega premoženja zakoncev lahko prosto in samostojno razpolaga z njim. Tudi če gre za nedenarno terjatev, je predlog je njen predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen in potreben.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Tožnica je upnica prve toženke, ki ji iz na naslova zapadlih davčnih obveznosti dolguje 12.802,79 EUR, kar izhaja iz seznama izvršilnih naslovov neplačanih davkov z dne 8. 10. 2024. Na tej podlagi in v skladu s 1. odstavkom 83. člena Družinskega zakonika (DZ) tožnica v tem pravdnem postopku zahteva, da sodišče določi delež na skupnem premoženju tožencev, ki sta zakonca, in obsega nepremičnino, vsakega do 1/2. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine. Glede na vrsto terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Glede na namen zavarovanja pa je predlagana zavarovalna začasna odredba, saj je njen namen, kot izhaja že iz navedenega 83. člena DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima tožnica do dolžnice - prve toženke.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Tožnica je upnica prve toženke, ki ji iz na naslova zapadlih davčnih obveznosti dolguje 12.802,79 EUR, kar izhaja iz seznama izvršilnih naslovov neplačanih davkov z dne 8. 10. 2024. Na tej podlagi in v skladu s 1. odstavkom 83. člena Družinskega zakonika (DZ) tožnica v tem pravdnem postopku zahteva, da sodišče določi delež na skupnem premoženju tožencev, ki sta zakonca, in obsega nepremičnino, vsakega do 1/2. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine. Glede na vrsto terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Glede na namen zavarovanja pa je predlagana zavarovalna začasna odredba, saj je njen namen, kot izhaja že iz navedenega 83. člena DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima tožnica do dolžnice - prve toženke.

4.Tožnica je upnica prve toženke, ki ji iz na naslova zapadlih davčnih obveznosti dolguje 12.802,79 EUR, kar izhaja iz seznama izvršilnih naslovov neplačanih davkov z dne 8. 10. 2024. Na tej podlagi in v skladu s 1. odstavkom 83. člena Družinskega zakonika (DZ) tožnica v tem pravdnem postopku zahteva, da sodišče določi delež na skupnem premoženju tožencev, ki sta zakonca, in obsega nepremičnino, vsakega do 1/2. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine. Glede na vrsto terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Glede na namen zavarovanja pa je predlagana zavarovalna začasna odredba, saj je njen namen, kot izhaja že iz navedenega 83. člena DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima tožnica do dolžnice - prve toženke.

5.Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. členu ZIZ. Upnik oziroma tožnik mora poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, - ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik pa nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi z 270. členom ZIZ.

4.Tožnica je upnica prve toženke, ki ji iz na naslova zapadlih davčnih obveznosti dolguje 12.802,79 EUR, kar izhaja iz seznama izvršilnih naslovov neplačanih davkov z dne 8. 10. 2024. Na tej podlagi in v skladu s 1. odstavkom 83. člena Družinskega zakonika (DZ) tožnica v tem pravdnem postopku zahteva, da sodišče določi delež na skupnem premoženju tožencev, ki sta zakonca, in obsega nepremičnino, vsakega do 1/2. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine. Glede na vrsto terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Glede na namen zavarovanja pa je predlagana zavarovalna začasna odredba, saj je njen namen, kot izhaja že iz navedenega 83. člena DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima tožnica do dolžnice - prve toženke.

5.Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. členu ZIZ. Upnik oziroma tožnik mora poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, - ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik pa nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi z 270. členom ZIZ.

5.Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. členu ZIZ. Upnik oziroma tožnik mora poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, - ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik pa nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi z 270. členom ZIZ.

6.Tožnica je zatrjevala obstoj predpostavk iz prve in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja predpostavke iz prve alineje, saj ni niti zatrjevala niti izkazovala morebitnega namena drugega toženca za razpolaganje s premoženjem, niti ni izpostavila relevantnega indica za obstoj takšne konkretne nevarnosti, ki se zahteva za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Takšen zaključek ni pravilen. Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.

5.Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. členu ZIZ. Upnik oziroma tožnik mora poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, - ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik pa nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi z 270. členom ZIZ.

6.Tožnica je zatrjevala obstoj predpostavk iz prve in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja predpostavke iz prve alineje, saj ni niti zatrjevala niti izkazovala morebitnega namena drugega toženca za razpolaganje s premoženjem, niti ni izpostavila relevantnega indica za obstoj takšne konkretne nevarnosti, ki se zahteva za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Takšen zaključek ni pravilen. Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.¹ Čeprav pušča ZIZ obseg virov objektivne nevarnosti nedoločen, pa mora upnik kljub temu dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal. Zatrjevati in dokazovati mora okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost.²

6.Tožnica je zatrjevala obstoj predpostavk iz prve in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja predpostavke iz prve alineje, saj ni niti zatrjevala niti izkazovala morebitnega namena drugega toženca za razpolaganje s premoženjem, niti ni izpostavila relevantnega indica za obstoj takšne konkretne nevarnosti, ki se zahteva za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Takšen zaključek ni pravilen. Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.¹ Čeprav pušča ZIZ obseg virov objektivne nevarnosti nedoločen, pa mora upnik kljub temu dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal. Zatrjevati in dokazovati mora okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost.²

Čeprav pušča ZIZ obseg virov objektivne nevarnosti nedoločen, pa mora upnik kljub temu dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal. Zatrjevati in dokazovati mora okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost.

6.Tožnica je zatrjevala obstoj predpostavk iz prve in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja predpostavke iz prve alineje, saj ni niti zatrjevala niti izkazovala morebitnega namena drugega toženca za razpolaganje s premoženjem, niti ni izpostavila relevantnega indica za obstoj takšne konkretne nevarnosti, ki se zahteva za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Takšen zaključek ni pravilen. Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.¹ Čeprav pušča ZIZ obseg virov objektivne nevarnosti nedoločen, pa mora upnik kljub temu dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal. Zatrjevati in dokazovati mora okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost.²

7.Tožnica je v predlogu navedla, da prva toženka, ki je davčna dolžnica, nima nobenega premoženja, na katerega bi lahko kot upnica posegla. V času od 15. 1. 2018 do 27. 10. 2022 je zoper njo potekal postopek osebnega stečaja, od 19. 1. 2024 pa ima zaprte vse transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Je nezaposlena in od nje tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo pridobila kakšno premoženje. Edino njeno premoženje je delež na nepremičnini, na kateri pa je v zemljiški knjigi kot njen edini lastnik vknjižen drugi toženec, ki je njen zakonec. V pravnem prometu je tako ustvarjen vtis, da lahko z nepremičnino sam oziroma samostojno razpolaga, kot tožnica navaja, pa veljavnosti takšnega posla ne bi mogla izpodbiti. Tožnica torej zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost. Preplet vseh navedenih okoliščin v zadostni meri konkretizira takšno objektivno nevarnost.³ Pritožba tožnice je že zato utemeljena.

7.Tožnica je v predlogu navedla, da prva toženka, ki je davčna dolžnica, nima nobenega premoženja, na katerega bi lahko kot upnica posegla. V času od 15. 1. 2018 do 27. 10. 2022 je zoper njo potekal postopek osebnega stečaja, od 19. 1. 2024 pa ima zaprte vse transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Je nezaposlena in od nje tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo pridobila kakšno premoženje. Edino njeno premoženje je delež na nepremičnini, na kateri pa je v zemljiški knjigi kot njen edini lastnik vknjižen drugi toženec, ki je njen zakonec. V pravnem prometu je tako ustvarjen vtis, da lahko z nepremičnino sam oziroma samostojno razpolaga, kot tožnica navaja, pa veljavnosti takšnega posla ne bi mogla izpodbiti. Tožnica torej zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost. Preplet vseh navedenih okoliščin v zadostni meri konkretizira takšno objektivno nevarnost.³ Pritožba tožnice je že zato utemeljena.

7.Tožnica je v predlogu navedla, da prva toženka, ki je davčna dolžnica, nima nobenega premoženja, na katerega bi lahko kot upnica posegla. V času od 15. 1. 2018 do 27. 10. 2022 je zoper njo potekal postopek osebnega stečaja, od 19. 1. 2024 pa ima zaprte vse transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Je nezaposlena in od nje tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo pridobila kakšno premoženje. Edino njeno premoženje je delež na nepremičnini, na kateri pa je v zemljiški knjigi kot njen edini lastnik vknjižen drugi toženec, ki je njen zakonec. V pravnem prometu je tako ustvarjen vtis, da lahko z nepremičnino sam oziroma samostojno razpolaga, kot tožnica navaja, pa veljavnosti takšnega posla ne bi mogla izpodbiti. Tožnica torej zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost. Preplet vseh navedenih okoliščin v zadostni meri konkretizira takšno objektivno nevarnost.

7.Tožnica je v predlogu navedla, da prva toženka, ki je davčna dolžnica, nima nobenega premoženja, na katerega bi lahko kot upnica posegla. V času od 15. 1. 2018 do 27. 10. 2022 je zoper njo potekal postopek osebnega stečaja, od 19. 1. 2024 pa ima zaprte vse transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Je nezaposlena in od nje tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo pridobila kakšno premoženje. Edino njeno premoženje je delež na nepremičnini, na kateri pa je v zemljiški knjigi kot njen edini lastnik vknjižen drugi toženec, ki je njen zakonec. V pravnem prometu je tako ustvarjen vtis, da lahko z nepremičnino sam oziroma samostojno razpolaga, kot tožnica navaja, pa veljavnosti takšnega posla ne bi mogla izpodbiti. Tožnica torej zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost. Preplet vseh navedenih okoliščin v zadostni meri konkretizira takšno objektivno nevarnost.³ Pritožba tožnice je že zato utemeljena.

Pritožba tožnice je že zato utemeljena.

8.Tožnica je uveljavljala tudi obstoj predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ko je zatrjevala, da toženca z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Po njenih trditvah prepoved odtujitve in obremenitve za toženca ne bi imela nikakršnih neugodnih posledic, saj bi nepremičnino še naprej lahko uporabljala in jo tudi oddajala. Po drugi strani pa sama brez izdaje začasne odredbe in v primeru prodaje nepremičnine, od prve toženke, katere edino premoženje je delež na nepremičnini kot skupnem premoženju, ne bi mogla izterjati svoje terjatve. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da bi prepoved obremenitve in odtujitve z nepremičnino predstavljala poseg v lastninsko pravico lastnika, kar načeloma drži, vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče posledico izdaje začasne odredbe tehtati tudi z neugodnimi posledicami na strani tožnice zaradi neizdaje začasne odredbe. Navedeni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe od odločujočega sodišča namreč zahteva tehtanje interesov obeh strank v postopku. Tehtanja prihodnjih neugodnih posledic odločitve o izdaji oziroma neizdaji začasne odredbe oziroma primerjava položajev obeh pravdnih strank, izpodbijani sklep ne vsebuje.⁴

8.Tožnica je uveljavljala tudi obstoj predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ko je zatrjevala, da toženca z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Po njenih trditvah prepoved odtujitve in obremenitve za toženca ne bi imela nikakršnih neugodnih posledic, saj bi nepremičnino še naprej lahko uporabljala in jo tudi oddajala. Po drugi strani pa sama brez izdaje začasne odredbe in v primeru prodaje nepremičnine, od prve toženke, katere edino premoženje je delež na nepremičnini kot skupnem premoženju, ne bi mogla izterjati svoje terjatve. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da bi prepoved obremenitve in odtujitve z nepremičnino predstavljala poseg v lastninsko pravico lastnika, kar načeloma drži, vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče posledico izdaje začasne odredbe tehtati tudi z neugodnimi posledicami na strani tožnice zaradi neizdaje začasne odredbe. Navedeni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe od odločujočega sodišča namreč zahteva tehtanje interesov obeh strank v postopku. Tehtanja prihodnjih neugodnih posledic odločitve o izdaji oziroma neizdaji začasne odredbe oziroma primerjava položajev obeh pravdnih strank, izpodbijani sklep ne vsebuje.⁴

8.Tožnica je uveljavljala tudi obstoj predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ko je zatrjevala, da toženca z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Po njenih trditvah prepoved odtujitve in obremenitve za toženca ne bi imela nikakršnih neugodnih posledic, saj bi nepremičnino še naprej lahko uporabljala in jo tudi oddajala. Po drugi strani pa sama brez izdaje začasne odredbe in v primeru prodaje nepremičnine, od prve toženke, katere edino premoženje je delež na nepremičnini kot skupnem premoženju, ne bi mogla izterjati svoje terjatve. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da bi prepoved obremenitve in odtujitve z nepremičnino predstavljala poseg v lastninsko pravico lastnika, kar načeloma drži, vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče posledico izdaje začasne odredbe tehtati tudi z neugodnimi posledicami na strani tožnice zaradi neizdaje začasne odredbe. Navedeni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe od odločujočega sodišča namreč zahteva tehtanje interesov obeh strank v postopku. Tehtanja prihodnjih neugodnih posledic odločitve o izdaji oziroma neizdaji začasne odredbe oziroma primerjava položajev obeh pravdnih strank, izpodbijani sklep ne vsebuje.⁴

8.Tožnica je uveljavljala tudi obstoj predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ko je zatrjevala, da toženca z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Po njenih trditvah prepoved odtujitve in obremenitve za toženca ne bi imela nikakršnih neugodnih posledic, saj bi nepremičnino še naprej lahko uporabljala in jo tudi oddajala. Po drugi strani pa sama brez izdaje začasne odredbe in v primeru prodaje nepremičnine, od prve toženke, katere edino premoženje je delež na nepremičnini kot skupnem premoženju, ne bi mogla izterjati svoje terjatve. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da bi prepoved obremenitve in odtujitve z nepremičnino predstavljala poseg v lastninsko pravico lastnika, kar načeloma drži, vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče posledico izdaje začasne odredbe tehtati tudi z neugodnimi posledicami na strani tožnice zaradi neizdaje začasne odredbe. Navedeni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe od odločujočega sodišča namreč zahteva tehtanje interesov obeh strank v postopku. Tehtanja prihodnjih neugodnih posledic odločitve o izdaji oziroma neizdaji začasne odredbe oziroma primerjava položajev obeh pravdnih strank, izpodbijani sklep ne vsebuje.

9.Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ker ni presojalo obstoja pogoja za začasno odredbo iz prvega odstavka 272. člena ZIZ in ker nasprotna stranka v postopku doslej še ni sodelovala, je bilo treba pritožbi ugoditi, odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9.Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ker ni presojalo obstoja pogoja za začasno odredbo iz prvega odstavka 272. člena ZIZ in ker nasprotna stranka v postopku doslej še ni sodelovala, je bilo treba pritožbi ugoditi, odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9.Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ker ni presojalo obstoja pogoja za začasno odredbo iz prvega odstavka 272. člena ZIZ in ker nasprotna stranka v postopku doslej še ni sodelovala, je bilo treba pritožbi ugoditi, odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9.Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ker ni presojalo obstoja pogoja za začasno odredbo iz prvega odstavka 272. člena ZIZ in ker nasprotna stranka v postopku doslej še ni sodelovala, je bilo treba pritožbi ugoditi, odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

10.Stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo v tem postopku (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

10.Stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo v tem postopku (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

10.Stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo v tem postopku (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

10.Stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo v tem postopku (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 38.

1N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 38.

1N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 38.

1N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 38.

2Prav tam, str. 38, 41.

2Prav tam, str. 38, 41.

2Prav tam, str. 38, 41.

2Prav tam, str. 38, 41.

3Enako odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1880/2022, II Cp 851/2023 in I Cp 2174/2023.

3Enako odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1880/2022, II Cp 851/2023 in I Cp 2174/2023.

3Enako odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1880/2022, II Cp 851/2023 in I Cp 2174/2023.

3Enako odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1880/2022, II Cp 851/2023 in I Cp 2174/2023.

4V zvezi z očitkom iz izpodbijanega sklepa, da je tožnica zgolj pavšalno navedla, da toženca v primeru izdaje začasne odredbe ne bosta utrpela nobene škode, je treba navesti, da trditvena podlaga glede grozečih posledic nasprotne stranke zaradi želje po uspehu ne more biti drugačna kot skopa. Zato je v primerih presoje predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ smiselno, da sodišče pred odločitvijo v postopek vključi tudi nasprotno stranko in ji tako omogoči izkazati nevarnost neugodnih posledic, ki ji bodo nastale, če bo začasna odredba izdana (N. Pogorelčnik Vogrinc, str. 104).

4V zvezi z očitkom iz izpodbijanega sklepa, da je tožnica zgolj pavšalno navedla, da toženca v primeru izdaje začasne odredbe ne bosta utrpela nobene škode, je treba navesti, da trditvena podlaga glede grozečih posledic nasprotne stranke zaradi želje po uspehu ne more biti drugačna kot skopa. Zato je v primerih presoje predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ smiselno, da sodišče pred odločitvijo v postopek vključi tudi nasprotno stranko in ji tako omogoči izkazati nevarnost neugodnih posledic, ki ji bodo nastale, če bo začasna odredba izdana (N. Pogorelčnik Vogrinc, str. 104).

4V zvezi z očitkom iz izpodbijanega sklepa, da je tožnica zgolj pavšalno navedla, da toženca v primeru izdaje začasne odredbe ne bosta utrpela nobene škode, je treba navesti, da trditvena podlaga glede grozečih posledic nasprotne stranke zaradi želje po uspehu ne more biti drugačna kot skopa. Zato je v primerih presoje predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ smiselno, da sodišče pred odločitvijo v postopek vključi tudi nasprotno stranko in ji tako omogoči izkazati nevarnost neugodnih posledic, ki ji bodo nastale, če bo začasna odredba izdana (N. Pogorelčnik Vogrinc, str. 104).

4V zvezi z očitkom iz izpodbijanega sklepa, da je tožnica zgolj pavšalno navedla, da toženca v primeru izdaje začasne odredbe ne bosta utrpela nobene škode, je treba navesti, da trditvena podlaga glede grozečih posledic nasprotne stranke zaradi želje po uspehu ne more biti drugačna kot skopa. Zato je v primerih presoje predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ smiselno, da sodišče pred odločitvijo v postopek vključi tudi nasprotno stranko in ji tako omogoči izkazati nevarnost neugodnih posledic, ki ji bodo nastale, če bo začasna odredba izdana (N. Pogorelčnik Vogrinc, str. 104).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 83, 83/1

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 83, 83/1

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 83, 83/1

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 83, 83/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.