Jedro

Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti zavrglo pritožbo tožnika, ki jo je vložil zoper sklep, II U 111/2023-26 z dne 28. 4. 2025, s katerim je Upravno sodišče kot nedovoljeno zavrglo njegovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča II U 111/2023-20 z dne 27. 1. 2025.

2.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri navaja, da ne glede na razloge za zavrženje meni, da je njegova tožba zoper Ministrstvo za zdravje utemeljena. Meni da je ukrep, po katerem je posegel zdravstveni inšpektorat, nesorazmeren in mu po nepotrebnem posega v ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude. Kljub formalnim nepravilnostim, ki jih je ugotovil zdravstveni inšpektorat, zagotavlja po svojih zaposlenih sinologih zadostno varstvo končnega uporabnika. Navaja, da je zdravstveni inšpektorat na prvi stopnji zmotno presodil dejansko stanje in napačno uporabil pravni predpis, takšnemu stališču pa je organ druge stopnje pritrdil. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

6.Pritožnik je pritožbo zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče kot nedovoljeno zavrglo njegovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča II U 111/2023-20 z dne 27. 1. 2025, vložil sam. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ob vložitvi pritožbe ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, čeprav je bil v pravnem pouku navedenega sklepa opozorjen na to, da lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, in na pravne posledice, če bo pritožbo vložil sam. Prav tako ustreznega dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil niti po dodatnem pozivu Upravnega sodišča z dne 2. 7. 2025. Pritožnik tej ugotovitvi v pritožbi ne ugovarja in tudi ne zatrjuje nasprotnega. Glede na navedeno je Upravno sodišče pravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in pritožbo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti pravilno zavrglo.

7.Glede na navedeno in ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene za presojo zahtevane postulacijske sposobnosti, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep Upravnega sodišča.

K II. točki izreka

8.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in drugi.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 22, 22/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.