Jedro

Tožničino nepremično premoženje presega višino 20 minimalnih plač, tako da ji oprostitve plačila stroškov upravnega postopka glede na prvi odstavek 28. člena pravilnika ni mogoče odobriti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino vlogo za oprostitev plačila stroškov upravnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila predlog za oprostitev plačila stroškov upravnega postopka, v katerem navaja, da stroškov izvršbe ne more plačati brez škode za njeno lastno preživljanje, saj mesečno prejema cca. 190,00 EUR pokojnine. Je samska, brez potomcev, živi v dotrajani kmečki hiši in je lastnica kmetije, ki ji ne prinaša dohodka, saj je dopolnila že 80 let in je večinoma odvisna od pomoči sosedov, prijateljev in znancev. Toženka je vpogledala v evidence Geodetske uprave RS (seznam nepremičnin) in ugotovila, da je tožnica lastnica nepremičnin v vrednosti 115.414,70 EUR s seštevkom katastrskega dohodka v vrednosti 153,12 EUR. Od navedene vrednosti je odštela vrednost objekta, v katerem tožnica živi in pripadajočega zemljišča, in sicer vrednost nepremičnin parc. št. 142, 143 in 141, vse k.o. ... Ugotavlja, da preostalo tožničino premoženje presega 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo (269,20 EUR), zato tožnici oprostitve plačila stroškov ni mogoče odobriti, pri čemer se sklicuje na 28. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) in prvi odstavek 22. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pojasnjuje, da vrednost tožničinih nepremičnin izhaja iz javne evidence vrednotenja nepremičnin GURS, dostopnega preko javnega portala PA Prostor, lastništvo pa je razvidno iz elektronske zemljiške knjige. Navaja, da izpodbijani sklep sicer ne vsebuje navedb parcelnih številk vseh tožničinih nepremičnin, ampak se sklicuje na izpis seznama nepremičnin iz evidenc GURS, kljub temu pa ugotavlja, da že vrednost dveh parcel, in sicer parcele št. 1061/38 k.o. ... (v višini 9.114,83 EUR) in 1016 iste k.o. (v višini 9.540,00 EUR) presega 15.814,60 EUR, kar pomeni 20 minimalnih plač.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da nobena od javnih evidenc ne vsebuje nikakršnega seznama nepremičnin za posameznega lastnika nepremičnine. Zato bi moral biti seznam tožničinih nepremičnin, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ, vključen v izpodbijani sklep. Poleg tega je vprašljiva tudi pravna podlaga za ugotavljanje vrednosti tožničinega premoženja, saj Pravilnik, na katerega se sklicuje toženka, ne določa načina ugotavljanja vrednosti premoženja, kakšne druge pravne podlage pa toženka ne navaja. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Oprostitev plačila stroškov upravnega postopka ureja 122. člen ZUP, ki določa, da organ, ki vodi postopek, lahko oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine. Prvi odstavek 120. člena istega zakona med drugim določa, da minister, pristojen za upravo, določi tudi podrobnejša merila za izvajanje 122. člena glede oprostitve plačila stroškov, obročnega plačila ali njegovega odloga. Ta so določena v Pravilniku (VII. Poglavje).

7. V zadevi je sporna zavrnitev tožničine vloge za oprostitev plačila stroškov postopka na podlagi prvega odstavka 28. člena Pravilnika, ki določa, da se ne glede na določbe tega pravilnika oprostitev plačila vseh ali dela stroškov ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo. 8. Sodišče pritrjuje tožnici, da ugotovitve prvostopenjskega organa, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožničino (nepremično) premoženje, brez objekta s pripadajočimi zemljišči, ki predstavlja njeno stalno prebivališče, presega višino 20 minimalnih plač, same po sebini mogoče preizkusiti, saj v obrazložitvi odločbe ni navedeno, katere nepremičnine je toženka pri tej ugotovitvi upoštevala ter kolikšna je njihova vrednost. Sklicevala se je le na seznam nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije, glede katerega pa se sodišče strinja, da kot tak ni javno dostopen, pač pa je javno dostopen le podatek o posamezni nepremičnini, pri čemer podatek o vrednosti nepremičnin izhaja iz javne evidence vrednotenja nepremičnin GURS, dostopnega preko javnega portala PA Prostor, lastništvo nepremičnin pa izhaja iz zemljiške knjige, ki je prav tako javno dostopna. Je pa po presoji sodišča navedeno pomanjkljivost obrazložitve odločbe odpravil drugostopenjski organ, ki je izrecno izpostavil dve tožničini nepremičnini, katerih vrednost presega višino 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo, in sicer nepremičnini parc. št. 1061/38 in 1016, obe k.o. ... Da bi bila navedena ugotovitev drugostopenjskega organa nepravilna (na primer, da navedeni nepremičnini nista v tožničini lasti ali da njuna vrednost ni takšna, kot je navedena), tožnica v tožbi ne ugovarja. Prav tako ne trdi, da z navedenim premoženjem ne more razpolagati. Zato je pravilna tudi ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožničino nepremično premoženje presega višino 20 minimalnih plač, tako da ji oprostitve plačila stroškov upravnega postopka glede na prvi odstavek 28. člena Pravilnika ni mogoče odobriti.

9. Glede tožničinega ugovora, da toženka ni imela pravne podlage za ugotavljanje vrednosti tožničinega premoženja iz javnih evidenc, pa se sodišče opozarja na 139. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena, v tretjem odstavku pa določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Pravna podlaga za ugotavljanja tožničinega premoženja iz uradnih evidenc je torej navedena določba ZUP. Ugovor, s katerim tožnica smiselno zatrjuje, da toženka ni imela pravne podlage za ugotavljanje tožničinega premoženja iz javnih evidenc, zato ni utemeljen.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.