Jedro

Ugovor, da dolžnik ni lastnik nepremičnine, na katero sega upnik z izvršbo, ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi, saj izvršba na nepremičnino, ki ni dolžnikova last, ne posega v njegove (dolžnikove) pravice. V kolikor bi se tekom izvršbe izkazalo, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko ta oseba zaščitila svoje interese z ugovorom tretjega (64. čl. ZIZ). Združitev postopkov in skupno obravnavanje zahtevkov iz izvršilnega in pravdnega postopka ni možno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova kot neutemeljen. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da so bila v "prvotnem" ugovoru sodišču dejstva predstavljena dokumentirano. Z upnikom so poskusili doseči izvensodno poravnavo, vendar niso mogli pristati na njegove zahteve. Sodišče ni upoštevalo dolžnikove nasprotne tožbe. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (list. št. 18) upnikovo terjatev smiselno priznal, ko je navedel, da išče resne kupce za nakup sporne nepremičnine ter da je nameraval s prejeto kupnino od prodaje "anulirati zadevo s K...-H...", torej poplačati upnika. Nadalje v ugovoru dolžnik navaja, da je sporne poslovne prostore v stečajnem postopku nad prejšnjim zemljiškoknjižnim lastnikom I... birojem d.o.o. kupilo podjetje U... d.o.o., v zvezi s tem nakupom pa teče spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Dolžnik z ugovornimi navedbami v zvezi z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku ter o drugih v zvezi s tem nakupom tekočih sodnih postopkih smiselno tudi, da ni več lastnik nepremičnine, na katero sega upnik z izvršbo. To pa ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi, saj izvršba na nepremičnino, ki ni dolžnikova last, ne posega v njegove (dolžnikove) pravice. V kolikor bi se tekom izvršbe izkazalo, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko ta oseba zaščitila svoje interese z ugovorom tretjega (64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora materialnopravno pravilna. Pritožbene navedbe dolžnika o poskusu izvensodne poravnave za odločitev v tej zadevi niso upoštevne, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi bilo z upnikom karkoli dogovorjeno (kar bi lahko pomenilo ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ), temveč sam navede, da je poskus poravnave propadel. V zakonu ni predvideno, da bi sodišče v izvršilnem postopku stranki pozivalo k poskusu poravnave, temveč je to stvar dogovora med strankama. Tožbeni zahtevek dolžnika kot tožeče stranke po nasprotni tožbi zoper upnika kot po nasprotni tožbi toženo stranko se obravnava v posebnem (pravdnem) postopku, ki ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. Združitev postopkov in skupno obravnavanje zahtevkov iz izvršilnega in pravdnega postopka ni možno. V izvršilnem postopku ni mogoča "nasprotna tožba" v smislu 183. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato tudi ni utemeljen pritožbeni predlog dolžnika, naj sodišče "obravnava oba tožbena zahtevka". Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora pravno pravilna in ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).