Jedro

Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celotno zavarovalno leto, s tem, da je zavarovanje sklenjeno za dobo enega leta, začenši z dnem, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5682/2015 z 22. 1. 2015 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačna presoja sodišča, da zavarovalna polica, na podlagi katere je tožeča stranka oškodovanki izplačala odškodnino, ni več veljala ter da je tožeča stranka odškodnino plačala brez pravne podlage. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla, da je bilo vozilo, ki ga je v času prometne nezgode upravljal toženec, obvezno avtomobilsko zavarovano pri tožeči stranki, za kar je imelo osnovo v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del police za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Tudi iz policijskega zapisnika, ki je javna listina, izhaja, da je imel toženec v času prometne nezgode vozilo obvezno zavarovano pri tožeči stranki po navedeni polici. Sodišče je torej zmotno zaključilo, da je zavarovalna pogodba s 26. 4. 2014 prenehala veljati. Do škodnega dogodka je prišlo v respiro roku. Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti je ta rok 30 dni po poteku zavarovalnega obdobja. Če do prometne nezgode pride v respiro roku, je zavarovalnica dolžna kriti iz police izvirajočo škodo. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del sklenjene zavarovalne police, v šestem odstavku 8. člena določajo, da se pri zavarovanju za eno leto ali več obojestranske pravice in obveznosti s pogodbo podaljšajo za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na tako podaljšanje ne pristane. Sodišče ni upoštevalo določil zavarovalne pogodbe in določbe 7. člena ZOZP, po katerih je toženec svoje zavarovalne pravice izgubil in je tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnilo. Tožbeni zahtevek temelji na pogodbeni odškodninski odgovornosti, tožena stranka kot voznik vozila pa ni ravnala v skladu z zavarovalno pogodbo in je v smislu 3. člena Splošnih pogojev izgubila pravice iz zavarovanja. Ker je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, so tudi zaključki, ki jih je napravilo, napačni.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tožeča stranka izpodbija prvostopenjsko sodbo in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje napačno uporabilo.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je štelo, da je zavarovalna polica, na podlagi katere je tožnica oškodovanki izplačala odškodnino, prenehala. Ugotovilo je, da je do prometne nezgode prišlo 14. 5. 2014, zavarovalna polica pa je prenehala 24. 4. 2014. Tožnica je tako plačala nekaj, česar ni bila dolžna in plačila odškodnine ne more uveljavljati od toženca, saj tožnica za plačilo iz kritja pretečene police ni imela nobene podlage. Ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča pritožba utemeljeno graja.

7. Tožeča stranka je na poziv sodišča1 tožbo dopolnila in v dopolnitvi tožbe navedla, da je bilo vozilo, ki ga je v času prometne nesreče upravljal toženec, obvezno zavarovano pri tožeči stranki po polici št. 607-6974167, sklenjeni 24. 4. 2013 (primerjaj peti odstavek prve pripravljalne vloge na list. št. 28). Sestavni del police za zavarovanje avtomobilske odgovornosti so tudi Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 03/13, kar prav tako izhaja iz iste pripravljale vloge. Obe listini je tožeča stranka vlogi priložila in se nahajata v spisu med prilogami (A3 in A4). Tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na pogodbeni odškodninski odgovornosti, ki jo mora stranka zatrjevati. Tožeča stranka jo je v pripravljalni vlogi podala, se nanjo sklicevala in priložila dokaze.

8. Iz 6. točke 8. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izhaja, da se pri zavarovanju sklenjenem za eno ali več let, obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšalo za 30 dni (respiro rok). Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celotno zavarovalno leto, s tem, da je zavarovanje sklenjeno za dobo enega leta, začenši z dnem, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje. Škodni dogodek se je zgodil 14. 5. 2014. Zavarovalno obdobje po zavarovalni polici je začelo teči 25. 4. 2013 in je formalno na polici opredeljeno do 25. 4. 2014. Vendar se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe v skladu s 6. točko 8. člena Splošnih pogojev podaljšalo za 30 dni (respiro rok), razen če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na takšno podaljšanje ne pristane. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno presodilo določilo pogodbe in Splošnih pogojev in na podlagi tega napravilo napačne zaključke.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, saj je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa ne more samo dopolniti postopka (355. člen ZPP).

1 Sodišče je tožečo stranko s sklepom dne 9. 6. 2015 pozvalo na dopolnitev tožbe.