17. 2. 2011

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Luke Skvarča, Planina, in drugih, na seji 17. februarja 2011

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (v nadaljevanju OPN), kolikor spreminja namensko rabo njihovih zemljišč iz stavbnih zemljišč v kmetijska. Nekateri izmed pobudnikov že imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo oziroma so objekt na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja na navedenih zemljiščih že zgradili, drugi pobudniki navajajo, da so vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma da so zemljišča kupili iz razloga nameravane gradnje. Navedena sprememba namenske rabe naj bi kršila 2., 33., 67., 69. in 74. člen Ustave.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, saj mora upravni organ z odločbo dovoliti gradnjo in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki, ki navajajo, da so vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma da so zemljišča kupili iz razloga nameravane gradnje, ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega OPN.

4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. V pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi prostorskega akta, se zunaj sistema pravnih sredstev, določenih v 158. členu Ustave, ne sme posegati. Po navedeni določbi Ustave je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Sprejem novega prostorskega akta, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more biti razlog za uporabo izrednih pravnih sredstev, kot jih urejajo procesni zakoni. Pobudniki, ki že imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma so na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja že zgradili objekt, zato z morebitno razveljavitvijo izpodbijanega OPN ne bi izboljšali svojega pravnega položaja.

5.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik