Jedro

Fizična oseba ne more biti tožena stranka v upravnem sporu; tožbo, v kateri je kot tožena stranka navedena fizična oseba, sodišče kot nerazumljivo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožničino vlogo – tožbo z dne 18.5.2005 kot nepopolno in nerazumljivo (1. točka izreka); tožnico pa je oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Tožnica namreč v zvezi s pozivom sodišča prve stopnje z dne 11.2.2005 danim na podlagi 1. odstavka 29. člena ZUS, v katerem je bilo navedeno, katere dopolnitve so potrebne, vseboval pa je tudi opozorilo o pravnih posledicah, če pomanjkljivosti ne bo odpravila v danem roku, vloge ni dopolnila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Kot toženo stranko je namreč navedla fizično osebo, ki pa ne more biti tožena stranka v upravnem sporu, saj je to lahko le državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Ker tožnica ni napravila potrebnih dopolnitev, je sodišče prve stopnje ocenilo, da take vloge ne more obravnavati, zato jo je zavrglo.

Tožnica vlaga zoper omenjeni sklep pritožbo, v kateri navaja, da je 21.4.2005 prejela sklep Geodetske uprave Domžale zaradi parcelacije več parcel, s katerim se ne strinja. Geodetska uprava naj bi A.a. dopustila, da si je na goljufiv način pridobil dve gradbeni parceli na njeno škodo. Zato navaja, da tožbo vlaga zoper geodetsko upravo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je mogoče v upravnem sporu obravnavati kot tožbo le vlogo, ki ima vse sestavine iz 28. člena ZUS, kolikor teh sestavin ni, je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS dolžno vlagatelja pozvati na ustrezno dopolnitev vloge. To je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi storilo. Iz podatkov sodnega spisa je razvidno, da je tožnica sodišču prve stopnje sicer dne 6.2.2008 poslala dopis, v katerem je navedla, da je tožena stranka A.A., ki je prodal njihovo zemljišče parc. št. ... in ... drugim osebam, ki so navedeni parceli pozidale, in sedaj zahteva plačilo zanju. Ker je tožnica kot toženo stranko navedla fizično osebo, ki glede na določbo 2. odstavka 18. člena takrat veljavnega ZUS ne more biti tožena stranka v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica svoje vloge oziroma tožbe ni dopolnila v skladu s pozivom sodišča z dne 28.12.2007. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je njeno vlogo v skladu s svojim opozorilom na pravne posledice, danim v omenjenem pozivu (poziv z dne 28.12.2007), zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.

Ker je glede na določbo 1. odstavka 29. člena ZUS pomanjkljivost tožbe možno odpraviti le v roku, ki ga določi predsednik senata, tožničina pritožbena navedba, da tožbo vlaga zoper geodetsko upravo, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Ker tožnica v svoji pritožbi ni navedla razlogov, iz katerih izpodbija prvostopni sklep, ga je sodišče preizkusilo v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da v obravnavanem primeru niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka in da (ker gre za sklep procesne narave) materialno pravo niti ni moglo biti zmotno uporabljeno.

Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.