Jedro

Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sodišče Republike Slovenije pristojno za odločanje v tej zadevi. Zavrnilo je ugovor stvarne in krajevne nepristojnosti tožene stranke.2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da gre za spor z mednarodnim elementom, in sicer za plačilo neporavnanih obveznosti iz pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Ugotovilo je, da sta se s pogodbo sporazumeli za jurisdikcijo slovenskega sodišča za tožbo zoper toženo stranko v zvezi z zneski, ki jih ni poravnala, ali v zvezi s kakršnimikoli zahtevki, ki jih ima zaradi kršitve ali neizpolnjevanja pogojev pogodbe. Svojo odločitev je oprlo na 52. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) ter prvi odstavek 48. člena istega zakona.3. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Izpodbija ga iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga njegovo razveljavitev in zavrženje tožbe ter povračilo pravdnih in pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklicuje se na člen 12.2. pogodbe, ki nosi naslov: „Izključna sodna pristojnost“. Stranki sta soglašali z izključno jurisdikcijo sodišča v Izraelu. S tem je pristojnost sodišč vseh ostalih držav izključena. Tretji stavek točke 12.2. pogodbe (da lahko tožeča stranka vloži na pristojnem sodišču v Sloveniji kakršnokoli tožbo v zvezi z neporavnanimi zneski ali kršitvami – neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke), na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, je v direktnem nasprotju z jasnim pravilom o izključni pristojnosti izraelskega sodišča. Toženo stranko postavlja v podrejen – slabši položaj. Po 83. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je treba nejasna določila pogodbe, ki je sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, razlagati v korist druge pogodbene stranke. Obravnavano pogodbo je pripravila tožeča stranka. Gre za formularno pogodbo, zato jo je treba razlagati tako, da je za odločanje pristojno izključno sodišče v Izraelu. To narekuje enakopravno obravnavo obeh strank. Jasno je le splošno pravilo iz prvega stavka točke 12.2. pogodbe. Nadaljnji stavek je nejasen. Gre za izjemo, ki jo je treba ozko razlagati. Nejasna določba omogoča tožeči stranki „forum shopping“ in s tem izkoriščanje arbitrarne možnosti izbire ugodnejših pravnih sistemov, kar je v nasprotju z namenom mednarodnega zasebnega prava. Ta možnost je neopravičeno dana le eni pogodbeni stranki, drugi – toženi stranki pa ne. To je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Ob pravilni razlagi pogodbe in določbe 12.2. za odločanje o tem sporu ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. Zato je izpodbijani sklep nezakonit, posledično tudi ni stvarne in krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani.4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki.5. Pritožba ni utemeljena.6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva in pri odločanju pravilno uporabilo člen 29 ZPP, določbe ZMZPP ter pogodbe pravdnih strank o dogovorjeni pristojnosti sodišča v Sloveniji.7. Splošno pravilo o mednarodni pristojnosti slovenskih sodišč za odločanje v pravdnem postopku je urejeno v 29. členu ZPP. Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za sojenje, če je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. ZMPZPP ureja mednarodno pristojnost slovenskih sodišč za odločanje v civilnih sodnih postopkih, kakršen je obravnavani, v 48. do 81. členu. V 48. členu je urejeno splošno pravilo o mednarodni pristojnosti slovenskih sodišč, po katerem je ta podana, če ima toženec, ki je fizična oseba, stalno prebivališče, tožena pravna oseba pa sedež v Republiki Sloveniji. Tožena stranka ne ugovarja ugotovitvi, da je slovenska pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Po splošnem pravilu je torej podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. 8. Drži, da v primerih, ko za določen spor ni določena izključna pristojnost domačih sodišč, ZMZPP dopušča, da se stranki dogovorita za pristojnost tujega sodišča. Tak sporazum je lahko sklenjen bodisi v obliki samostojne pogodbe glede že nastalega spora, bodisi kot del temeljne pogodbe za spore, ki bi utegnili iz nje nastati. Gre za izraz avtonomije volje na področju procesa. Motivi, ki vodijo stranke pri sklepanju te pogodbe, so različni. Pogosto jih sklepajo zaradi povsem praktičnih razlogov. S sporazumom se izognejo negotovosti, ker že vnaprej vedo, katero sodišče bo pristojno v primeru spora. 9. Presoja dogovora strank, vsebovanega v točki 12.2 medsebojne pogodbe pravdnih strank je pravilna. Določila so jasna in razlaga (nejasnih) določb, na katero se sklicuje pritožnica, ni potrebna. Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji. Dogovorili sta se torej za enako možnost, kot jo določa že temeljno pravilo prvega odstavka 48. člena ZMZPP. Pritožnica pogodbi ne odreka veljavnosti. Ker je z njo soglašala, je že vnaprej vedela, da bo v primeru spora zaradi neizpolnitve pogodbe lahko tožena v Sloveniji. To pomeni, da so njeni očitki tožeči stranki, da arbitrarno izbira zase najugodnejšo odločitev (forum shopping), neenakopravnosti strank in pravni negotovosti neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pogodbena določila pravilno uporabilo tako, kot glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ) in o dogovorjeni pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji odločilo ob pravilni uporabi točke 12.2. pogodbe ter 52. in 48. člena ZMZPP. Posledično je pravilna tudi odločitev o stvarni in krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani.10. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in ga potrditi (2. točka 365. člena ZPP).11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona.