Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cp 2134/99

ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.2134.99 Civilni oddelek

negatorna tožba
Višje sodišče v Ljubljani
23. maj 2001

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženi stranki naložilo, da opusti posege v lastninsko pravico tožnikov na nepremičnini, saj tožena stranka ni imela pravice do posega na zemljišču, dokler ni pridobila ustreznih pravic. Tožniki so imeli pravico zahtevati prenehanje vznemirjanja, saj tožena stranka ni dokazala, da bi imela pravico do vožnje po njihovem zemljišču.
  • Omejitve lastninske pravice in pravica do posega na zemljiščuAli ima tožena stranka pravico do posega na zemljišču tožnikov, kljub temu da ni pridobila lastninske pravice ali služnostne pravice?
  • Vznemirjanje lastnikov zemljiščaAli tožniki lahko zahtevajo prenehanje vznemirjanja zaradi vožnje tožene stranke po njihovem zemljišču?
  • Utemeljenost tožbenega zahtevkaAli je tožbeni zahtevek tožnikov utemeljen, če tožena stranka ne povzroča škode na zemljišču?
  • Pravna podlaga za posege na zemljiščuKakšne so pravne podlage za posege tožene stranke na zemljišču tožnikov v skladu z Zakonom o rudarstvu?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Do trenutka nakupa, odvzema ali drugačne omejitve lastninske pravice (oziroma zgolj na podlagi neuspešnih ponudb nakupa ali celo sprejetega in sicer veljavnega Odloka o sprejetju ureditvenega načrta) tožena stranka (kot kamnoseško podjetje) na zemljišču tožnikov nima pravice posegov (vožnje), in tožniki s prepovedno tožbo lahko zahtevajo prenehanje vznemirjanja nasproti njej, saj si tožena stranka prisvaja (nikoli pridobljeno) služnostno pravico na zemljišču, ki bi po določbah Zakona o rudarstvu sicer lahko bilo pristopno ali pridobivalno zemljišče, pa to (zaenkrat) ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico, ki jo imajo tožniki na nepremičnini parc.št. 328/1-gozd k.o. L..., še posebej pa je dolžna opustiti vožnje in vsako ravnanje, ki predstavlja ali meri na izkoriščanje zemljišča za potrebe kamnoloma ali druge dejavnosti, ter da je dolžna tožnikom povrniti njihove pravdne stroške v znesku 361.611,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse pod pretnjo izvršbe. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se tožena stranka pritožuje pravočasno. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99; ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnikov stroškovno zavrne ali da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Sodba je protislovna sama s seboj: v obrazložitvi sodišče prve stopnje izrecno navaja, da tožena stranka še ni izvedla nobenih neposrednih posegov kopanja kamna, temveč da vrši zgolj prevoz kamna na dveh južnih delih parcele 328/1, pa je kljub temu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov ter toženi stranki naložilo opustitev vsakega ravnanja, ki predstavlja ali meri na izkoriščanje zemljišča za potrebe kamnoloma ali druge potrebe. Poleg tega tožena stranka na tem področju vrši zgolj eksploatacijo kamna dolomita, ne pa tudi kakšne druge dejavnosti, zato je nerazumljiv izrek v delu, kjer se navajajo še "druge dejavnosti". Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi dejansko stanje po pobijani sodbi po mnenju pritožnice ne ustreza. Mejnikov, ki bi označevali parcelo 328/1, v naravi ni vidnih. Potem ko je sodni izvedenec rekonstruiral mapno mejo, je tožena stranka uvidela, da obstoječa pot na dveh koncih res poteka po južnem delu te parcele, vendar se z vožnjami ne povzroča nobena škoda na rastju, ker tega (niti na tleh) ni. Da tožnikom ne nastaja nobena škoda, je razvidno tudi iz obstoječih fotografij. Tožba je bila vložena izključno iz drugih nagibov, ker tožniki kot potomci bivših lastnikov v postopku denacionalizacije računajo na pridobitev kamnoloma v svojo last, tožba pa je zgolj poskus onemogočanja obratovanja kamnoloma. Takšnemu zahtevku, kjer ne gre za noben poseg v lastništvo in kjer ne nastaja nobena škoda, sodišče ne bi smelo nuditi sodnega varstva, ampak tožbeni zahtevek zavrniti. Nadalje tožena stranka v pritožbi navaja, da je z Gozdnim gospodarstvom, ki je imelo zemljišče v upravi v času družbene lastnine s kupno pogodbo odkupila tista dela parcele 328/1, ki sta sedaj označena s parcelnima številkama 328/3 in 328/4 in na katerih vrši eksploatacijo kamna, južni del sedanje parcele 328/1 pa po še sedaj veljavnem prostorsko ureditvenem načrtu Kamnoloma L. leži v področju širitve kamnoloma. To je poznano tako prvemu tožniku in je bilo poznano tudi pokojni M K.. Vožnje, ki jih tožena stranka opravlja po dveh južnih koncih parcele 328/1, ne predstavljajo nobenega posega v tujo lastnino, nobenega vznemirjanja, ampak pravico, ki ji pripada na podlagi Odloka pristojnega krajevno oblastnega organa na zemljišču, namenjenem za širitev kamnoloma. Odlok Občine Domžale z dne 12.07.1990 je ostal v veljavi tudi po uveljavitvi novega Zakona o rudarstvu iz leta 1999 (Ur.l. RS, št. 56/99; ZRud). Parcela 328/1 po ZRud predstavlja pridobivalni prostor, na katerem tožena stranka zaenkrat še nima namena zaprosit za neposredno pridobivanje dolomita, uveljavlja pa druge svoje pravice, ki ji tu pripadajo po ZRud, zlasti pravice do raziskovanja in izkoriščanja rudnin. Pritožba tožene stranke je bila v skladu z določbo 344. člena ZPP vročena tožnikom, ki odgovora na pritožbo niso podali. Pritožba ni utemeljena. Tožbeni zahtevek tožnikov je prepovedna ali negatorna tožba po 42. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 6/80; ZTLR). V negatorni tožbi mora tožeča stranka trditi in dokazati poseg, za katerega je tožena stranka odgovorna in trditi ter po potrebi na sporni (ne)premičnini dokazati svojo lastninsko pravico. Med postopkom na prvi stopnji se je izkazalo, da dovozna pot, ki jo uporablja tožena stranka kot kamnoseško podjetje, sega na dveh koncih v parcelo 328/1 k.o. ..., ta pa je v lasti tožnikov kot dedičev po pokojni denacionalizacijski upravičenki M. K.. Vožnja po tuji parceli je vznemirjanje njenih lastnikov, ki je sodno varovana ne glede na nastanek škode. V primeru nastanka škode je vznemirjeni le upravičen do povrnitve škode (drugi odstavek 42. člena ZTLR), sicer pa lastnik zemljišča takega vznemirjanja ni dolžan trpeti, razen če tožena stranka ugovarja, da ima pravico do posega na tuje zemljišče, in tako svojo trditev tudi dokaže. Tožena stranka se ukvarja z dejavnostjo kamnoseštva in vztraja na tem, da ima njen poseg v zemljišče tožnikov zakonito podlago v določbah ZRud, ki določa ukrepe in pogoje za izvajanje rudarskih del (za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin), ter Odloku o sprejetju ureditvenega načrta kamnoloma L... iz leta 1990, ki kljub sprejetju novega ZRud leta 1999 še velja (v nadaljevanju Odlok). Pritožbeno sodišče takemu razlogovanju tožene stranke ne sledi. Za pravilno odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožene stranke govori predvsem IV. poglavje ZRud z naslovom "Omejitve lastninske pravice na zemljiščih". Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice po tem zakonu se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na tako imenovanem pristopnem zemljišču (gre za zemljišče, preko katerega je možen pristop do raziskovalnega ali pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujne potrebne posege v prostor za izvajanje del raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi pridobljene rudarske pravice) v javno korist odvzame ali omeji v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon ter na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev (32. člen ZRud). V primeru, ko nosilec rudarske pravice sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor oziroma ni sam lastnik pristopnega zemljišča (in tožena stranka ni lastnica parcele 328/1), mora pridobiti to zemljišče s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča (33. člen ZRud). Tožena stranka je dokazala nakup le sporni parceli sosednjih zemljišč, ne pa sklenitev pravnega posla za sporno zemljišče s tožniki. Prav tako ni dokazala, da bi bilo sporno zemljišče v korist kamnoseške dejavnosti razlaščeno. 34. člen ZRud dopušča, da če lastnik pristopnega zemljišča pisno ponudbo nosilca rudarske pravice za sklenitev pravnega posla oziroma sporazumno omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na tem zemljišču pisno zavrne ali nanjo v tridesetih dneh od prejema ne odgovori, lahko nosilec rudarske pravice pošlje ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pobuda za omejitev ali odvzem lastninske pravice lastniku tega zemljišča. Z drugimi besedami, do trenutka nakupa, odvzema ali drugačne omejitve lastninske pravice (zgolj na podlagi neuspešnih ponudb nakupa ali celo sprejetega in sicer veljavnega Odloka o sprejetju ureditvenega načrta) tožena stranka na zemljišču tožnikov nima pravice posegov, in tožniki s prepovedno tožbo lahko zahtevajo prenehanje vznemirjanja nasproti njej, saj si tožena stranka prisvaja (nikoli pridobljeno) služnostno pravico na zemljišču, ki bi po določbah ZRud sicer lahko bilo pristopno ali pridobivalno zemljišče, pa to (zaenkrat) zaradi zgoraj zapisanega ni. S tožbo tožniki lahko poleg samega prenehanja dejanj vožnje po njihovem zemljišču, v skladu z ZTLR zahtevajo tudi prenehanje samega vznemirjanja nasploh, vzpostavitev prejšnjega stanja, za v bodoče in po potrebi pa tudi prepoved nadaljnih posegov (Tone Frantar: Stvarno pravo, GV, Lj 1993, str. 64). Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe tako nista v nasprotju, saj so tožniki upravičeni do prenehanja vsakršnega vznemirjanja tožene stranke, tudi za v bodoče. Odločitev o zavrnitvi pritožbe tožene stranke kot neutemeljene in potrditvi sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi določbe 353. člena ZPP. Tožena stranka bo morala zaradi neuspele pritožbe stroške, ki jih je priglasila na koncu pritožbe, nositi sama. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia