Jedro

Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točkah 1 do vključno 11 ter v točki 13 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo drugič in nepremičnine, ki so v solasti udeležencev tega postopka, razdružilo tako, da je nasprotnemu udeležencu A.Ž. dodelilo v izključno last nepremičnine parc. št. 178, 17/1.S, 177, 181, 17/2.S, vse k.o. S., nadalje parc. št. 1210 k.o. P., parc. št. 156/2 k.o. Se. in parc. št. 4608 k.o. R.. Nasprotnemu udeležencu F. Ž. je dodelilo v izključno last in posest parc. št. 2904 k.o. R., predlagateljici A. M. parc. št. 1176/40 k.o. S., predlagateljici P. Ž. parc. št. 927/28 k.o. K., predlagatelju Jo. Ž. parc. št. 156/3 k.o. Se. in Ja. Ž. parc. št. 1176/34 k.o. S.. Sodišče je glede na ugotovljeno vrednost solastnih deležev posameznih solastnikov odločilo tudi o doplačilu razlik (točke 2. do 6. izreka) ter na posameznih nepremičninah dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v smislu 6. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (točke 7 do 11). Čeprav je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 21. 7. 2010 odločilo o ustavitvi postopka zoper nasprotno udeleženko D. K. ter o zavrnitvi predloga v delu, ki se nanaša na parc. št. 975 k.o P. in je v tem delu odločitev postala pravnomočna, je sodišče prve stopnje pod točko 12 in 14 (v izreku napačno navedena točka 6) o tem ponovno odločalo. Glede stroškov je v točki 13. izreka odločilo, da je nasprotni udeleženec A. Ž. dolžan povrniti predlagateljem skupne stroške v višini 344,66 EUR, kar predstavlja 1/5 stroškov za izvedenca, in sicer v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa, ostale stroške pa krije vsaka stranka sama.

2. Zoper takšno odločitev vlagajo pritožbo predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Predlagatelji v pritožbi menijo, da je vrednost solastninskih deležev napačno izračunana, saj je izvedenec kmetijske stroke ocenil tudi parc. št. 975, ki je bila dana v komasacijo. Glede na to, da se v denarju izplačujejo le manjše razlike v vrednosti, je nesprejemljivo, da morajo vsi udeleženci, razen F. Ž., drug drugemu izplačevati različne zneske, zlasti pa to velja za Ja. Ž., ki bi moral izplačati drugim kar 24.383,41 EUR. Nesprejemljivo je tudi, da naj bi F. Ž. prejel le zemljišče, ki bi predstavljalo 1/3 njegovega solastninskega deleža. Iz predlogov, ki so bili podani med postopkom, je razvidno, da predlagatelji P., Jo. in Ja. Ž. želijo pridobiti zemljišča tako, da bi ostali solastniki vsak do 1/3 pri prejeti nepremičnini. V nadaljevanju nakazujejo možne načine razdelitve, vključno z razdelitvijo parc. št. 1176/40 k.o. S. na dva dela. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, saj med skupne stroške spadajo tudi stroški sodnih taks, na kar je opozorilo že Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 3741/2010 z dne 26. 1. 2011. Poleg tega se stroški delijo v sorazmerju s solastninskimi deleži. Manjka tudi obrazložitev, koliko so znesli posamezni stroški cenitev in kolikšen je njihov seštevek.

4. Nasprotni udeleženec A. Ž. v svoji pritožbi opozarja, da ne nasprotuje temu, da se ostalim udeležencem dodelijo v last parc. št. 1176/40 k.o. S., parc. št. 927/28 k.o. K. in 1176/34 k.o. S., saj je za te nepremičnine tudi sam že izjavil, da jih ne potrebuje za ohranitev domačije. Nasprotuje pa, da bi parc. št. 156/3 k.o. Se. bila dodeljena drugemu udeležencu. Gre za vinograd, ki ga sam obdeluje in ga je sam zasadil. J. Ž. interesa za to parcelo ni izkazal, saj je ob zaslišanju povedal zgolj to, da je parcela lepa in ima lep razgled. Sodišče je tudi nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da vinograd ni obdelan, saj je J. Ž. sam povedal, da je obdelan. Pritožnik je prepričan, da je sodišče tudi napačno izračunalo deleže in poplačila. V nadaljevanju pritožbe opozarja na posamezne vrednosti, ki izhajajo iz navedenih cenitev in na vrednosti, ki jih je navedlo sodišče v izpodbijanem sklepu ter nejasnosti v zvezi s tem. Sam je prejel nepremičnine v vrednosti 215.294,83 EUR in ni jasno, kako je sodišče prišlo do izračuna, da je prejel skupaj 338.279,93 EUR, saj so vse nepremičnine skupaj vredne bistveno manj. Napačno so izračunane tudi vrednosti po pobotu oz. koliko mora kdo komu plačati. Tako npr. F.Ž., katerega vrednost solastnega deleža znaša 24.868,05 EUR, prejme nepremičnino v vrednosti 13.167,94 EUR, poleg tega pa še izplačila v višini 23.110,47 EUR. Pritožnikov delež znaša 245.117,34 EUR in je prejel po sklepu manj kot mu pripada, po odločitvi sodišča pa bi moral plačati še 18.211,20 EUR. Pritožbi prilaga izračun vrednosti deležev za posamezno parcelo.

5. Na pritožbo predlagateljev je odgovoril nasprotni udeleženec A. Ž. V njem nasprotuje predlogom za delitev, ki so jih predlagatelji ponudili v pritožbi. Nasprotuje tudi predlogu, da bi se posamezna nepremičnina še fizično delila, saj to pomeni, da bo potrebno v postopek pritegniti še geodeta, kar bi postopek še podražilo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Predmet delitve v tem postopku so nepremičnine v k.o. S. (parc. št. 177, 181, 1176/34, 1176/40, 17/2.S, 178 in 17/1.S.), k.o. Se. (parc. št. 156/2 in 156/3), k.o. P. (parc. št. 1210), k.o. R. (parc. št. 2904 in 4608) in k.o. K. (parc. št. 927/28). Njihovo vrednost je v postopku sodišče ugotavljalo z izvedencem kmetijske in izvedencem gradbene stroke. Pri tem je, kot izhaja iz cenitve izvedenca kmetijske stroke, skupna vrednost kmetijskih zemljišč (brez upoštevanja parc. št. 975 k.o. S. glede katere je bil predlog zavrnjen) 181.624,23 EUR, vrednost objektov in stavbnih zemljišč pa 139.747,35 EUR. Skupaj so nepremičnine, ki so predmet delitve, vredne 321.371,58 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot mu je bilo naloženo s sklepom I Cp 3741/2010 z dne 26. 1. 2011, v ponovljenem postopku ugotavljalo tudi skupno vrednost solastnih deležev vsakega od solastnikov na celoti, saj ta vrednost predstavlja tisto, do česar je posamezni solastnik upravičen in kar mu mora biti dodeljeno bodisi v naravi, denarju ali v kombinaciji obojega, upoštevajoč pri tem 70. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Vrednost solastnih deležev po ugotovitvah sodišča znaša za predlagateljico A. M. in nasprotnega udeleženca F. Ž. 24.950,56 EUR, predlagatelja Ja., Jo. in P. Ž. (pri slednji gre pri zapisu vrednosti za očitno pisno napako) 8.316,86 EUR ter za nasprotnega udeleženca A. Ž. 246.519,84 EUR. Iz razlogov sklepa sicer ni razvidno, kako je sodišče te vrednosti izračunalo, vendar pa je, glede na solastne deleže na posameznih nepremičninah, ki niso sporni, in cenitve v spisu ter dejstvo, da gre pri tem zgolj za matematično operacijo, preizkus sklepa s strani pritožbenega sodišča kljub temu mogoč.

8. Predlagateljici A. M. (enako tudi nasprotnemu udeležencu F. Ž.) tako pripada (1): - 1/20 na parc. št. 178 in parc. št. 17/1.S, obe k.o. S. (pred ukinitvijo vložnih številk vpisani v vl. št. 789 k.o. S.). Pri tem vrednost kmetijskega dela parc. št. 178 v površini 4739 m2 znaša 9.148,64 EUR, vrednost stavbnega dela te parcele pa 1.650,00 EUR, skupaj torej 10.798,64 EUR; vrednost parc. št. 17/1.S pa - stavbno zemljišče v površini 740 m2 8.140,00 EUR, - kmetijsko zemljišče v površini 223 m2 669,67 EUR ter -stavbe: hiša – 95.137,35 EUR, terasa – 5.232,00 EUR, stari del gospodarskega poslopja – 6.498,00 EUR in novi del gospodarskega poslopja 17.256,00 EUR, skupaj 132.933,02 EUR. Obe parceli skupaj sta vredni 143.731,66 EUR, delež A. M. pa 7.186,58 EUR; - 1/10 na parc. št. 177, 181, 1176/34, 1176/40 in 17/2.S, vse k.o. S. (prej vpisani v vl. št. 17 k.o. S.), pri čemer znaša vrednost parc. št. 177 - 5.915,05 EUR, parc. št. 181 – 19.274,11 EUR, parc. št. 1176/34 – 36.008,97 EUR, parc. št. 1176/40 – 37.819,78 EUR in parc. št. 17/2.S – 5.834,00 EUR (pri tej parceli je k vrednosti zemljišča v višini 1.034,00 EUR potrebno prišteti še vrednost kozolca in nadstreška ob kozolcu, ki na tej parceli stojita, to je zneska 3.500,00 EUR in 1.300,00 EUR). Skupna vrednost teh parcel tako znaša 104.851,91 EUR, delež A. M. pa 10.485,19 EUR; - 1/10 na parc. št. 156/2 k.o. Se. (prej vl. št. 349 k.o. Se.) v vrednosti 5.309,30 EUR, vrednost solastnega deleža predlagateljice pa 530,93 EUR; - 1/10 na parc. št. 156/3 k.o. Se. (prej vl. št. 350 k.o. Se.) v vrednosti 4.667,52 EUR, vrednost solastnega deleža predlagateljice je 466,75 EUR; - 1/10 na parc. št. 1210 k.o. P. (prej vl. št. 578 k.o. P.) v vrednosti 3.228,23 EUR, vrednost solastnega deleža predlagateljice je 322,82 EUR; - 1/10 na parc. št. 2904 in 4608 k.o. R. (prej vl. št. 2647 k.o. R.), v skupni vrednosti 46.820,42 EUR, vrednost solastnega deleža predlagateljice je 4.682,04 EUR; - 1/10 na parc. št. 927/28 k.o. K. (prej vl. št. 2226 k.o. K.) v vrednosti 12.762,54 EUR, vrednost solastnega deleža predlagateljice je 1.276,25 EUR.

Skupna vrednost vseh solastnih deležev predlagateljice (in nasprotnega udeleženca F. Ž.) tako znaša 24.950,56 EUR, to je toliko, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa. Na enak način, le z upoštevanjem drugačnih solastnih deležev udeležencev tega postopka, so pravilno izračunane tudi vrednosti za ostale udeležence. Da je izračun pravilen, pokaže enostaven preizkus: seštevek teh vrednosti 2x 24.950,56 EUR + 3x 8316,86 EUR + 246.519,84 EUR) da vrednost 321.371,54 EUR, to je toliko, kot je skupna vrednost (2) vseh nepremičnin. Pritožbi predlagateljev in nasprotnega udeleženca sta v tem delu glede na obrazloženo neutemeljeni.

9. Med udeleženci postopka ni spora o tem, da je solastne nepremičnine mogoče fizično razdeliti in je zato, upoštevajoč 2. odstavek 70. člena ZNP pri odločitvi, kateri del dodeliti posameznemu solastniku, upoštevajoč pri tem vrednost njegovega solastnega deleža kot je bil ugotovljen, odločilen upravičen interes, ki ga posamezen solastnik zatrjuje in izkaže za ta del. 10. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v to, da je nasprotni udeleženec A. Ž. v primerjavi z ostalimi solastniki tak upravičen interes izkazal za vse parcele, ki so mu bile z izpodbijanim sklepom dodeljene, saj iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da že od otroštva živi in dela na kmetiji, vanjo vlaga tudi finančna sredstva, kar vse omogoča tudi preživetje njega in njegove družine ter brata F.. Vse parcele sodijo v sklop ožje domačije in so, kot smiselno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, nujne za obstoj kmetije in njeno neokrnjeno gospodarsko moč. Tudi vrednostno (skupna vrednost teh nepremičnin znaša 216.944 EUR - več o tem v nadaljevanju) ne presegajo vrednosti deleža, ki ga ima nasprotni udeleženec. Ostali udeleženci, pri čemer takšen zaključek sodišča prve stopnje (upoštevajoč trditveno podlago, ki so jo ponudili in njihove izpovedbe) pritožbeno sodišče sprejema, za nobeno od teh parcel upravičenega interesa niso izkazali. „Upravičen interes“, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno. Za razliko od nasprotnega udeleženca A. Ž., ki je takšne okoliščine zatrjeval in nato o tem izpovedal tudi ob svojem zaslišanju, predlagatelji ob predlogu katere parcele želijo prejeti v izključno last oziroma solast, le-teh niso niti zatrjevali, niti o tem niso izpovedali ob zaslišanju. Pritožba predlagateljev, v kolikor smiselno oporeka odločitvi sodišča o dodelitvi teh parcel nasprotnemu udeležencu A. Ž. s tem, da vztraja pri predlogu, da se jim (kot možna rešitev) dodeli poleg parc. št. 156/3 k.o. Se. tudi parc. št. 159/2 iste k.o. , je zato glede na obrazloženo neutemeljena.

11. Sta pa obe pritožbi utemeljeni v delih, ko smiselno opozarjata, da je sodišče prve stopnje (znova) zmotno uporabilo materialno pravo (70. člen SPZ) v pogledu odločitve glede razdelitve ostalih nepremičnin. Tako predlagatelji opozarjajo, da dodeljene parcele v precejšnji meri odstopajo od vrednosti, ki posameznemu predlagatelju pripada, kar pomeni, da so potrebna večja izplačila; da so drugi, tretji in četrti predlagatelj predlagali, da se jim del nepremičnin dodeli v solast, kar ni bilo upoštevano in da je posamezno parcelo mogoče tudi geodetsko razdeliti in se tako približati vrednosti solastnega deleža. Drugi nasprotni udeleženec pa opozarja na svoj (po njegovem prepričanju) izkazan upravičen interes (v primerjavi z ostalimi udeleženci) tudi v pogledu parc. št. 156/3 k.o. Se. ter na napačne izračune glede doplačil. 12. Nasprotni udeleženec A. Ž. je upravičen interes za dodelitev v izključno last ves čas postopka izkazoval tudi za parc. št. 156/3 k.o. Se., s trditvijo, da je na tej parceli (in sosednji parceli 156/2 k.o. Se.) vinograd, ki ga je sam zasadil in ga obdeluje. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da vinograda na tej parceli ni, češ, da to izhaja iz fotografije v spisu, vendar pa tak zaključek ob dejstvu, da ostali udeleženci temu, da gre za vinograd , ki ga je obnovil in ga obdeluje A. Ž. niti niso ugovarjali, to pa je ob zaslišanju potrdila tudi A. M., zaenkrat ne prepriča. Pa tudi v primeru, da dejansko ne gre za vinograd, to, ob pravilni uporabi 70. člena SPZ, ne pomeni nujno odločitve, da se ta nepremičnina dodeli enemu od ostalih udeležencev. Sodišče je namreč v takšni situaciji še vedno dolžno presojati interese vseh, torej tudi A. Ž. Ob takšni presoji pa ni mogoče spregledati, da izločitve te parcele izvedenec kmetijske stroke v dopolnitvi mnenja ni več predlagal, da parcela leži zraven parcele, ki jo je sodišče sicer dodelilo nasprotnemu udeležencu, to je parc. št. 156/2 k.o. Se., da je parcela, če že na njej ni vinograda, po ugotovitvah izvedenca za to primerna in ne nazadnje, da je po izpodbijani odločitvi A.nŽ. prejel za 29.575,01 EUR premalo zemljišč. Ker ima dodelitev v naravi prednost, bi moralo sodišče, če je to mogoče, v prvi vrsti stremeti k temu, da vsak od udeležencev (torej tudi A. Ž.) prejme v naravi toliko kot mu pripada. Tudi z dodelitvijo te parcele njegov delež še ne bi bil v celoti pokrit, bi pa to vsekakor za znesek 4667,52 EUR, kolikor je ta parcela vredna, zmanjšalo doplačila s strani ostalih udeležencev. Vse te okoliščine bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju pretehtati in nato o dodelitvi te parcele znova odločiti.

13. Ker predlagatelji in nasprotni udeleženec F. Ž. (pri čemer sodišče skrbnice v zvezi s tem ni zaslišalo) upravičenega interesa za katero od solastnih nepremičnin niso izkazali, je sodišče prve stopnje pri odločitvi, kako razdeliti preostale nepremičnine, ki jih ni dodelilo nasprotnemu udeležencu A. Ž., upoštevalo velikost solastnih deležev ter „izločitvene kriterije“. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da takšne podlage za odločanje SPZ v situaciji, kot je konkretna, ne predvideva. Ta možnost je namreč predvidena zgolj v primeru, ki ga ureja 5. odstavek 70. člena SPZ. Upoštevajoč lastno ugotovitev, da predlagatelji in tretji nasprotni udeleženec upravičenega interesa za katero od solastnih nepremičnin niso izkazali, bi moralo sodišče o tem, kako razdeliti preostale nepremičnine, upoštevati predvsem to, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev. Tako pa je sodišče prve stopnje predlagateljici A. M., ki ji na račun njenega deleža pripadajo zemljišča v vrednosti 24.950,56 EUR, dodelilo nepremičnino, ki to vrednost presega kar za 12.869,22 EUR, P. Ž. parcelo, ki vrednostno presega njen delež za 4.445,68 EUR, Jo. Ž. parcelo, ki vrednosti njegovega solastnega deleža ne dosega in bi bilo potrebno doplačilo v višini 3.649,34 EUR, Ja. Ž., kar je še posebej nerazumljivo, katerega delež znaša 8.316,86 EUR, pa parcelo, ki ta delež presega kar za 27.692,11 EUR. Pri tem sodišče prve stopnje niti ni ugotavljalo, ali posamezni udeleženci razpolagajo s sredstvi za izplačilo. Predlagatelji v zvezi s tem v pritožbi tudi utemeljeno opozarjajo, da so v teku postopka predlagali, da se P., Jo. in Ja. Ž. dodeli njihov delež skupaj in da se le predlagateljici A. M. dodeli v izključno last samostojna nepremičnina, česar sodišče, ne da bi za to navedlo razloge, ni upoštevalo.

14. Nasprotni udeleženec A. Ž. v svoji pritožbi nadalje utemeljeno opozarja na napačne izračune doplačil, ki so jih posamezni udeleženci dolžni izvršiti. Tako je pri njem napačno izračunana vrednost zemljišč, ki mu jih je sodišče dodelilo. Tako je sodišče ugotovilo, da je prejel zemljišča in zgradbe v skupni vrednosti 338.279,00 EUR (primerjaj 6. odst. na str.6 obrazložitve), kar je več kot znaša vrednost vseh nepremičnin skupaj (321.371,58 EUR). Dejansko je pritožnik, upoštevajoč vrednost posameznih parcel, ki izhajajo iz cenitve in so povzete v točki 8. te obrazložitve, prejel zemljišča v vrednosti 216.944,83 EUR in bi torej moral prejeti še (v denarju ali v naravi) 29.575,01 EUR. Ne glede na to pa je sodišče pod točko 6 izreka odločilo, da je pritožnik dolžan opraviti celo izplačilo in sicer plačati Jo. Ž. znesek 2.322,86 EUR in F. Ž. znesek 15.888,34 EUR, za kar seveda ni nikakršne podlage. Tudi pri predlagateljici A. M. je prišlo do enake napake, saj je po sklepu sodišča (točka 2 izreka) dolžna opraviti (le) izplačila v skupni višini 4.627,02 EUR, čeprav je prejela nepremičnino, ki presega njen delež za 12.869,22 EUR in to sodišče v razlogih celo (pravilno) ugotovi (8. odstavek na strani 6). P. Ž. je prejela nepremičnino v vrednosti 12.762,54 EUR, kar presega njen delež za 4.445,68 EUR (takšna ugotovitev je tudi v razlogih), sodišče pa ji je v izreku pod točko 3. naložilo izplačilo zgolj v višini 1.911,83 EUR. Jo. Ž., ki je prejel premalo (za 3.649,34 EUR, kar sodišče sicer pravilno ugotovi v zadnjem odst. na strani 6), bi po odločitvi sodišča moral F. Ž. plačati znesek 757,68 EUR, Ja. Ž. pa je sodišče naložilo izplačila v višini 24.383,41 EUR, čeprav je prejel preveč za 27.692,11 EUR. Vse to pa ne pomeni zgolj napačnega izračuna, pač pa je sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo in razlogi, ki jih je ob tem navedlo, storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek, ki se nanaša na doplačila (točke 2 do 6), v nasprotju z razlogi, pa tudi ti so nejasni in si nasprotujejo, kar vse onemogoča pritožbeni preizkus. Ni namreč mogoče ugotoviti, kako je sodišče svoj izračun sploh opravilo.

15. Pritožbeno sodišče je na podlagi vsega obrazloženega pritožbama ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 354. in 355. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo v točkah 1. do vključno 11. in posledično tudi točki 13 (izrek o stroških) in v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

16. Pri ponovni odločitvi naj sodišče prve stopnje upošteva že zgoraj dane usmeritve in opozorila glede tehtanja interesov udeležencev tega postopka ter napak v izračunih. Pri tem ni izključeno, da prvemu nasprotnemu udeležencu dodeli, če bi to zmanjšalo doplačila, še dodatna zemljišča ter po predlogu predlagateljev, če bi se to izkazalo za potrebno, izvede geodetsko razdelitev katere od parcel. Pri ponovnem odločanju o doplačilu morebitnih razlik med tistim, kar bodo posamezni udeleženci prejeli in vrednostjo, ki jim pripada, pa naj pazi, da bodo izplačila naložena zgolj tistim, ki bodo prejeli preveč in to seveda zgolj do višine zneska, ki presega vrednost njihovega deleža. Razlogi v zvezi s tem morajo biti jasni in navedeni v takšnem obsegu, da bo mogoč pritožbeni preizkus odločitve. Sodišče prve stopnje naj nadalje upošteva, da gre v delih, kjer sklep ni razveljavljen, za že razsojeno stvar o kateri ponovno odločanje ni dopustno. Ob tokratnem odločanju je namreč sodišče prve stopnje, ne glede na to, da sklep Okrajnega sodišča v Krškem Opr. št. N 25/2006 z dne 21. 7. 2010 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3741/2010 z dne 26. 1. 2011 v točki 4 in delno v točki 6 ni bil razveljavljen, o tem ponovno odločalo (ustavitev postopka zoper D. K. in ustavitev postopka glede parc. št. 975 k.o. P.).

17. Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v večjem delu razveljavilo, je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo v končni odločbi. Pri tem v zvezi z odločanjem o stroških (ponovno) opozarja, da so plačane sodne takse po ustaljeni sodni praksi (poleg stroškov za izvedence) del skupnih stroškov postopka in da se skupni stroški med udeležence postopka delijo sorazmerno solastnim deležem (126. člen ZNP), kar sodišče prve stopnje tudi ob drugem odločanju ni upoštevalo.

(1) Zaradi jasnosti pritožbeno sodišče parcele obravnava po sklopih, kot so bile vpisane v posamezne vl. št., ne glede na to, da so bile le te sicer v tem času ukinjene.

(2) Razlika štirih centov je zanemarljiva in posledica zaokroževanja denarnih zneskov.