Jedro

Sodišče mora že pri odločanju o predlogu upnika in nato tudi pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 4. točki izreka razveljavi glede izpodbijane odločitve, da se ugovor dolžnika zoper dovolitev izvršbe na dolžnikovo nepremičnino parcela 1 zavrne, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2017 glede verodostojnih listin št. 2850834 z dne 31. 10. 2016 v znesku 13,82 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.11.2016 dalje in št. 2864938 z dne 30. 11. 2016 v znesku 18,26 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2016 dalje razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka) ter odločilo, da bo o tem delu zahtevka sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem kot pristojnim sodiščem (2. točka izreka), ugovoru dolžnika delno ugodilo glede izvršilnih stroškov in sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2017 v tretjem odstavku izreka razveljavilo za znesek 30,00 EUR ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (3. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja oziroma predlaga, da se namesto izvršbe na nepremičnino 1, ki predstavlja njegov dom, glede na sorazmernost z dolgom določi drugo izvršilno sredstvo, in sicer avto, fiat punto, letnik 1998, ocenjene vrednosti 300,00 EUR.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se načeloma sicer strinja z drugimi izvršilnimi sredstvi, če le ta zadoščajo za njegovo poplačilo. Predlaga, da dolžnik avto sam proda in ga poplača, s tem pa tudi prihrani morebitne stroške izvršilnega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če pa dolžnik sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (tretji odstavek 62. člena ZIZ). V tem primeru izvršilno sodišče samo oceni utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb v skladu z določbami 53. do 58. člena ZIZ. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.

7. V predmetni zadevi je bila s sklepom o izvršbi dolžniku naložena upnikova obveznost ter hkrati v poplačilo ter terjatve tudi dovoljena izvršba na dolžnikovo plačo, na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet ter na dolžnikovo nepremičnino parcela 1. V zvezi z dovolitvijo izvršbe na nepremičnino dolžnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik. Glede na to, da sodišče prve stopnje tega ni storilo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani odločitvi razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri ponovnem odločanju o ugovoru dolžnika zoper dovolilni del sklepa o izvršbi na dolžnikovo nepremičnino naj sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj pojasnjeno pretehta pomen izvršbe na dolžnikovo nepremičnino, prav tako naj z odločbo odloči tudi o že podanem dolžnikovem predlogu za določitev drugega izvršilnega sredstva. Glede na naravo opisane kršitve postopka ocenjuje, da je ne more sámo odpraviti, saj se šele z obrazložitvijo, ki je razumljiva, z jasnimi razlogi o odločilnih dejstvih strankam dejansko omogoča uresničitev pravice do (obrazložene) pritožbe, prav tako pa vrnitev zadeve ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

**PRAVNI POUK:** Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.