Jedro

ZKP v tretjem odstavku 399. člena določa, da se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo, sodišče prve stopnje pa med postopkom po uradni dolžnosti pazi med drugim tudi na to, ali je pregon storilca za očitano kaznivo dejanje glede na določbe KZ-1, ki urejajo zastaranje kazenskega pregona, še dovoljen. V primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, o tem odloči z odločbo o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba, svoje ugotovitve o tem, kaj vpliva na tek zastaranja pravice do kazenskega pregona, pa torej glede na tretji odstavek 399. člena ZKP ne izrazi s posebnim sklepom, zoper katerega bi bila mogoča pritožba, in izdaje takšnega sklepa ne določa niti posebna določba tega zakona.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega M.S. se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 64936/2012 z dne 7. 10. 2021 ugotovilo, da zastaranje med epidemijo COVID-19 v predmetni kazenski zadevi na podlagi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ni teklo v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, in na podlagi sklepov Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ni teklo v času od 20. 11. 2020 do 31. 1. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca, ki se z navedenim stališčem ne strinja in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in ga odpravi ter ugotovi, da je v predmetni kazenski zadevi absolutno zastaranje kazenskega pregona nastopilo 3. 10. 2021, ko naj bi bilo izvršeno zadnje dejanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje I K 64936/2012 z dne 20. 2. 2020, s katero je bil obdolženi M.S. oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), s sklepom pritožbenega sodišča z dne 29. 7. 2021 ob reševanju pritožbe državne tožilke po uradni dolžnosti razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Sodišče prve stopnje zato v obravnavani zadevi ponovno odloča, pri tem pa o svojih odločitvah izda le tiste pisne sklepe, ki jih predvideva Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), med njimi pa ni sklepa, s katerim bi ugotavljalo, kdaj v zadevi zastaranje kazenskega pregona storilca ni teklo. ZKP v tretjem odstavku 399. člena določa, da se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo, sodišče prve stopnje pa med postopkom po uradni dolžnosti pazi med drugim tudi na to, ali je pregon storilca za očitano kaznivo dejanje glede na določbe KZ-1, ki urejajo zastaranje kazenskega pregona, še dovoljen. V primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, o tem odloči z odločbo o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba, svoje ugotovitve o tem, kaj vpliva na tek zastaranja pravice do kazenskega pregona, pa torej glede na tretji odstavek 399. člena ZKP ne izrazi s posebnim sklepom, zoper katerega bi bila mogoča pritožba, in izdaje takšnega sklepa ne določa niti posebna določba tega zakona.

6. Ker je po obrazloženem sklep neutemeljeno izdan, je pritožba zoper njega nedovoljena. Vprašanje nastopa zastaranja pravice do kazenskega pregona in zadržanje zastaranja te pravice bo v postopku predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in odločbe o glavni stvari, zoper katero se bo lahko stranka, če se s presojo prvostopenjskega sodišča ne bo strinjala, pritožila.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

8. Pritožbeno sodišče sodne takse zaradi vložitve pritožbe, ki je bila zavržena, obdolžencu ni naložilo, ker izdaja napadenega sklepa ni bila potrebna.