Jedro

Meje, ki je bila določena s pravnomočno sodno poravnavo, v mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoče spreminjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 1.9.2003, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 7.2.2003. S to odločbo je bila zavrnjena zahteva tožnikov za spremembo vpisa katastrskih podatkov o poteku meje parcel št. 3/2 in 3/7 do parcel št. 3/6 in 3/1, vse k.o... Tožena stranka je pritrdila organu prve stopnje, da meje, ki je bila določena s sodno poravnavo, ni mogoče več spreminjati.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke kot pravilni in zakoniti, saj ima podlago v določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02). Tožnika sta, kot izhaja iz prvostopnih spisov, vložila zahtevo, naslovljeno "zahteva za popravo pomote", s katero sta od upravnega organa zahtevala, da se mejna linija med navedenimi zemljišči, ki naj bi bila leta 1982 premaknjena v škodo takratne parcele 3/2, spremeni tako, da se vzpostavi v zemljiškem katastru tista mejna linija, ki je bila ugotovljena leta 1977. Obstoječi potek meje pa je bil po ugotovitvah prvostopnega upravnega organa določen s sklenjeno sodno poravnavo z dne 16.10.1997, in je meja, ki je evidentirana v zemljiškem katastru, s tako določeno mejo skladna. Pritrdilo je stališču tožene stranke, da zakonitost sodne poravnave ne more biti predmet presoje v upravnem postopku. Kot neutemeljene je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbene ugovore, da sta odločbi obeh upravnih organov v nasprotju s sklenjeno sodno poravnavo, ker se ta ne nanaša tudi na mejo s parcelo 3/6, ki v sodno poravnavo ni bila zajeta. To sicer drži, vendar temu dejstvu ni mogoče pripisati posledic, ki jih pripisuje tožba. Pri tem se je sklicevalo na 10. člen ZENDMPE. Tožnika v tem sporu tudi ne moreta uspešno uveljavljati dejstva, da pred pravdnim sodiščem poteka postopek zaradi razveljavitve sodne poravnave, saj je po 3. odstavku 33. člena ZENDMPE šele pravnomočno razveljavljena sodna poravnava lahko podlaga za izbris dokončnosti meje v zemljiškem katastru, čemur nato sledi nov postopek ureditve meje.

Zoper prvostopno sodbo vlagata tožnika pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa tako spremeni, da tožbi ugodi. Z navedeno sodno poravnavo so stranke urejale le parcelne meje med parcelami 3/2 in 3/7 ter 3/1, k.o..., ne pa tudi glede parcele 3/6, iste k.o.. Ker izpodbijani odločbi tožene stranke in prvostopnega organa temeljita na sodni odločbi oziroma sodni poravnavi, sta nanjo vezani. Ker pa gre za nasprotje, ki ga ne more odpraviti sklicevanje na 10. člen ZENDMPE, med sodno poravnavo in odločbo upravnega organa, je tudi posledično izpodbijana sodba nezakonita. Izpodbijana sodba nima nikakršnega razloga o ugovoru tožniku, da poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravdni postopek zaradi razveljavitve sodne poravnave. Od usode tega postopka je odvisna tudi usoda izpodbijanih upravnih odločb. Ker sodba v tem delu nima razlogov, je ni mogoče preizkusiti, zato je tudi podana bistvena kršitev določb postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Ni utemeljena pritožbena navedba, da izpodbijana sodba nima nikakršnega razloga o ugovoru tožeče stranke, da poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravdni postopek zaradi razveljavitve sodne poravnave. Do tega vprašanja se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi opredelilo, in sicer tako, da je navedlo, da potek pravde ne more vplivati na odločitev v tej stvari. Pojasnilo je, da bo mogoče o spremembi poteka parcelne meje odločiti šele, če bo sodna poravnava pravnomočno razveljavljena in bo začet nov postopek za določitev meje. Pri tem se prvostopno sodišče utemeljeno sklicuje na 3. odstavek 33. člena ZENDMPE. V 33. členu ZENDMPE je namreč določeno, da se meja, ki je urejena v sodnem postopku, na podlagi sodne odločbe v zemljiški kataster vpiše kot dokončna. V 5. členu ZENDMPE, na katerega se smiselno nanaša zahteva tožeče stranke, pa je določeno, da se na zahtevo osebe, ki ima pravni interes, lahko izvede sprememba vpisa tistih podatkov, za katere se izkaže, da ne ustrezajo resničnemu stanju stvari. Prvostopni geodetski organ pa je v obravnavanem primeru ugotovil, kar je potrdila tudi tožena stranka, da podatki glede obravnavanih parcel v zemljiškem katastru, ki so bili določeni s sodno poravnavo, ustrezajo dejanskemu stanju.

Po presoji pritožbenega sodišča je trenutna ureditev meje, kot je na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku na prvi stopnji, zaključilo prvostopno sodišče, urejena na podlagi sodne poravnave, katere pravilnost in zakonitost pa v upravnem postopku oziroma upravnem sporu ni mogoče presojati. Sodna poravnava ima značaj pravnomočne sodbe, na pravnomočno sodbo pa so po 2. členu Zakona o sodiščih vezane tako stranke kot tudi sodišča in drugi državni organi. Glede na to, torej v obravnavanem primeru geodetski organ ne sme spreminjati podatkov v zemljiškem katastru, ki so v njem določeni na podlagi pravnomočne sodne poravnave, razen če se stranke tako sporazumejo oziroma če se takšna sodna poravnava izpodbije na predpisan način. To pa v obravnavanem primeru še ni bilo storjeno.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da odločitev prvostopnega sodišča ni pravilna, ker se ni posebej opredelilo tudi do meje s parcelo št. 3/6, ki v navedeni sodni poravnavi ni obravnavana. Res je, da sodna poravnava ureja le meje med parcelnimi številkami 3/2, 3/7 in 3/1, ne pa tudi s parcelo 3/6. Vendar pa bi predlagana sprememba parcelne meje parcele 3/6 posegla tudi v parcelne meje, določene s sodno poravnavo glede parcel 3/2, 3/7 in 3/1, zato tudi pritožbeno sodišče meni, da sprememba teh meja brez soglasja strank oziroma brez pravnomočne razveljavitve sodne poravnave ni mogoča. Kot so pravilno navedli že prvostopno sodišče in oba upravna organa, je namreč v 10. členu ZENDMPE določeno, da je meja parcele navidezna daljica, ki poteka med parcelami in katere krajišča so zemljiško-katastrske točke. Iz sodne poravnave je razvidno, da poteka dogovorjena meja od točke A do točke B v ravni črti, pri čemer pa sta točki A in B v sodni poravnavi določeni tako v naravi kakor tudi z oznakami v koordinatnem sistemu. S tem pa je meja med zemljišči določena, saj za evidentiranje meje po 3. odstavku 10. člena ZENDMPE zadostujejo koordinate zemljiško-katastrskih točk, ki jih zakon opredeljuje kot točke, ki imajo koordinate v državnem koordinatnem sistemu (2. odstavek 10. člena ZENDMPE).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.