Jedro

Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi ugotovilo, da sta bila tako terjatev kot hipoteka pridobljeni z izpodbojnim dejanjem, ki je v opustitvi vložitve ugovora s strani M. S., da sta podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbojnosti ter da je potrebno uporabiti drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izhaja, da je podan dejanski stan iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je ovira za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upnika M. U., J. ulica 7, K. proti odpustu obveznosti ter postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

5. Upnik je vložil ugovor proti odpustu obveznosti iz treh razlogov. Trdil je: - da sta stečajni dolžnik in njegova zakonska partnerica T. W. S. sklenila pogodbo v obliki notarskega zapisa, iz katere naj bi izhajalo, da je „fiktivna upnica“ T. W. S. dolžna prenesti na stečajnega dolžnika svoj delež v družbi S. d.o.o., stečajni dolžnik pa je dolžan na upnico prenesti lastninsko pravico na dveh nepremičninah, katerih lastnik je, do celote, nakar je upnica vložila predlog za izvršbo na nepremičnini na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave terjatve 994.941,18 EUR, kar naj bi ustrezalo vrednosti obeh nepremičnin, dolžnik pa predlagani izvršbi ni ugovarjal in je tako s poskusom neodplačnega prenosa lastninske pravice na obeh nepremičninah na svojo zakonsko partnerico želel skriti premoženje in na ta način želel oškodovati upnike; - da dolžnik v poročilu o premoženjskem stanju ni navedel svojega celotnega premoženja; - da je dolžnik stečajnemu upravitelju dal neresnične podatke glede svoje dejanske zaposlitve in svojih dohodkov.

6. Upravitelj je v odgovoru na ugovor upnika navedel, da je T. W. S. v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavila terjatev, ločitveno in izločitveno pravico ter navedla, da sta z M. S. 31. 3. 2014 pred notarjem sklenila notarski zapis pogodbe, na podlagi katerega je na M. S. prenesla svoj 50% poslovni delež v družbi S. d.o.o., M. S. pa bi moral nanjo prenesti nepremičnini parc. št. 000/10 ter parc. št. 000/12 do celote. Ker M. S. nanjo ni prenesel lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, je angažirala cenilca, ki je vrednost nepremičnin ocenil na 985.120,20 EUR. Za ta znesek je vložila zoper M. S. izvršilni predlog zaradi izterjave denarne terjatve, kot sredstvo izvršbe pa je predlagala „rubež“ (prav. prodajo) navedenih nepremičnin. Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep o izvršbi VL 12865/2015 z dne 10. 2. 2015, dne 12. 3. 2015 pa je bil na zemljiško knjigo vložen predlog za vknjižbo hipoteke pri obeh nepremičninah. Upravitelj je nadalje navedel, da je vložil dve "izpodbojni tožbi", ker so bile terjatev, ločitvena ter izločitvena pravica pridobljene z izpodbojnim pravnim dejanjem po 271. členu ZFPPIPP. Na fiktivnost pravnih poslov ter namen oškodovanja upnikov naj bi kazal že sam predlog za izvršbo, ki ga je vložila T. W. S. Predloga za izvršbo ni vložila na podlagi notarskega zapisa, za katerega trdi, da je podlaga za njeno terjatev do stečajnega dolžnika, temveč na podlagi verodostojne listine. Kot verodostojno listino pa je enostavno navedla cenitev, ki jo je označila za javno listino. Po mnenju upravitelja je tako šlo za očitno fiktiven posel, na kar kaže tudi dejstvo, da bi M. S. zoper sklep o izvršbi moral vložiti ugovor, česar ni storil. Upravitelj navaja, da se je prvi postopek na podlagi „izpodbojne tožbe“ vodil na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko XI Pg 3879/2015. V tem postopku je bila že izdana sodba. Iz te izhaja, da ne obstaja terjatev T. W. S. v višini 985.120,20 EUR in tudi ne ločitvena pravica na nepremičninah.

7. Pritožbeno sodišče po vpogledu v navedeno sodbo na podlagi pripoznave XI Pg 3879/2015 z dne 19. 1. 2017 ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v razmerju med dolžnikom M. S. v osebnem stečaju in T. W. S. razveljavilo učinek opustitve pravnega dejanja M. S., ki je v tem, da zoper sklep o izvršbi VL 12865/2015 z dne 10. 2. 2015 ni podal ugovora (I. točka izreka sodbe); v razmerju med njima razveljavilo učinek pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi VL 12865/2015 z dne 10. 2. 2015, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 25. 2. 2015 (II. točka izreka sodbe); zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo hipoteke, vknjižene v korist T. W. S. za zavarovanje terjatve 985.120,20 EUR, dovolilo vknjižbo izbrisa navedene hipoteke (III. točka izreka sodbe); ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom M. S. - v osebnem stečaju ne obstaja terjatev T. W. S. v višini 985.120,20 EUR in ločitvena pravica na nepremičninah parc. št. 000/10 k.o. ... (ID ...) ter parc. št. 000/12 k. o. ... (ID ...) za zavarovanje te terjatve (IV. točka izreka sodbe). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bili tako terjatev kot hipoteka pridobljeni z izpodbojnim dejanjem, ki je v opustitvi vložitve ugovora s strani M. S. 8. Po določbi 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja. Sodišče prve stopnje je v zgoraj navedeni sodbi ugotovilo, da sta bila tako terjatev kot hipoteka pridobljeni z izpodbojnim dejanjem, ki je v opustitvi vložitve ugovora s strani M. S., da sta podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbojnosti ter da je potrebno uporabiti drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izhaja, da je podan dejanski stan iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je ovira za odpust obveznosti.

9. Dolžnik v pritožbi trdi, da zadeva v zvezi s T. W. S., njegovo ženo, nikakor in nikoli ni bila fiktivna, še manj storjena z namenom oškodovanja upnikov. Navaja, da je žena sama želela uveljaviti svojo pravico na 1/2 nepremičnine, v kateri živijo skupaj s tremi otroci, ki jo kot zakonska partnerica ima, in to ji je sodišče tudi priznalo. Zatorej ne gre za nikakršno nasprotje z dolžnostmi in pravicami, ki jih ima v osebnem stečaju. Vendar pa pritožnik zgolj s temi trditvami ne more izpodbiti domneve iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj ne podaja nobenih tehtnih odgovorov na očitke v zvezi z ugotovljenim izpodbojnim dejanjem, niti ne pojasni, zakaj ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi VL 12865/2015 z dne 10. 2. 2015. Zato pritožbeno sodišče njegovim navedbam ne more slediti.

10. Ker torej ovira za odpust obveznosti iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP nedvomno obstaja, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev dolžnikovih obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, ni odgovarjalo.

11. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).