Jedro

Po drugem odstavku 196. člena ZPP se lahko ob pogojih iz prvega odstavka istega člena pridruži tožniku do konca glavne obravnave nov tožnik. Soglasje toženca za takšno subjektivno spremembo tožbe ni potrebno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Tožeča stranka je prodala toženi stranki vakumski sušilnik za 18.000,00 DEM. Ker je tožena stranka plačala samo 4.000,00 DEM, je tožeča stranka zahtevala plačilo ostalih 14.000,00 DEM s tožbo.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo glede zneska 5.000,00 DEM v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi, tožbeni zahtevek za znesek 9.000,00 DEM (v tolarski protivrednosti) je pa zavrnilo.

Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo in tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati tudi zavrnjenih 9.000,00 DEM v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je pritožbo toženca in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu potrdilo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in ustrezno odloči. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po drugem odstavku 196. člena ZPP se lahko ob pogojih iz prvega odstavka istega člena pridruži tožniku do konca glavne obravnave nov tožnik. Zakon za to ne zahteva soglasja toženca. Dopustitev takšne subjektivne spremembe tožbe na aktivni strani brez pridobitve soglasja tožene stranke zato ni kršitev določb pravdnega postopka.

Ocena izvedenih dokazov spada v področje ugotavljanja dejanskega stanja. Očitek nepravilne dokazne ocene je zato izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ni preizkušalo točnosti tistih revizijskih navedb, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno pritožbenega sodišča. Stvar sodišča pa je, da odloči, katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 220. člena ZPP).

S tem, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je na fakturi ...

zapisano, da je 4000,00 DEM plačano v lirah, tožena stranka pa trdi, da je iz omenjenega zapisa izhaja, da je plačano 9.000,00 DEM, hoče morda tožena stranka uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Do te postopkovne kršitve pa ni prišlo. Številka "4" je res zapisana nekoliko nejasno. Toda primerjava med zneski v računu, izraženimi v DEM in zneski, zapisanimi v istem računu z ročno pisavo in izraženimi v Itl pove, da je z ročno pisavo res izpisan znesek 4.000,00 DEM in ne 9.000,00 DEM.

Na podlagi dejanske ugotovitve, da je toženec od celotne cene vakumskega sušilca 18.000,00 DEM plačal samo 4.000,00 DEM (v Itl), je odločitev, da mora plačati še preostalih 14.000,00 DEM (v SIT) materialnopravno pravilna.

Uveljavljanih revizijskih ralogov ni. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo obstoja tistih revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijo tožene stranke zavrnilo.