Jedro

Sodišče z istim sklepom odloči o vknjižbi zastavne pravice in prepovedi odtujitve nepremičnine.

Izrek

Pritožbi upnika se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. 2 tako s p r e m e n i , da se dovoli vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve pri vl. št. ... k.o. Š.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče zavrnilo predlog upnika za vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve pri vl. št. ... k.o. Š.. Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik in v pritožbi navaja, da čl. 251 Zakona o izvršbi in zavarovanju navaja le obvezne elemente, ki jih sporazum o zavarovanju mora vsebovati. Zakon nikjer ne omejuje dogovora strank, stranki pa se lahko dogovorita za omejitev prometa z zastavljeno nepremičnino. Predlaga spremembo in dovolitev vknjižbe. Pritožba je utemeljena. Po čl. 21 Zakona o zemljiški knjigi se vknjižba dovoli na osnovi javne ali zasebne listine z veljavnim pravnim temeljem. V konkretnem primeru je veljavni pravni temelj zapisan v obliki sporazuma v notarski listini. Po čl. 3 ZTLR lahko lastnik s stvarjo razpolaga v mejah zakona. Noben pozitivni predpis ne prepoveduje, da bi se lastnik dogovoril naprimer z upnikom za pogodbeno omejitev prometa s stvarjo. Tudi čl. 271 ZIZ predvideva identično začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine. Stranki sta se s sporazumom izognili nepotrebnemu postopku za izdajo začasne odredbe. Zato ne bi bilo racionalno, da bi od upnika zahtevali, da mora vložiti dva ločena predloga in sicer za vpis zastavne pravice in za vpis prepovedi. Oba predloga se namreč nanašata na isto nepremičnino vl. št. ... k.o. Š.. Upnik ima tudi pravni interes, da se poleg zastavne pravice vknjiži še prepoved, saj želi realizirati zastavno pravico, če bo to potrebno, proti sedanjemu lastniku. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo.