Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-92/11, Up-552/11

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

1. 7. 2011

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Mares Yachtcharter, d. o. o., Gornja Radgona, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d. o. o., Ptuj, na seji 1. julija 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 508/2010 z dne 13. 1. 2011 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Vrhovno sodišče je zavrglo predlog pritožnika (v pravdi tožnika) za dopustitev revizije. Odločilo je, da predlog v zvezi z odločitvijo o primarnem zahtevku ni dovoljen, v zvezi z odločitvijo o podrednem zahtevku pa ni popoln. Vrhovno sodišče je ocenilo, da se v tožbi navedena vrednost predmeta spora (več kot 40.000 EUR) nanaša le na primarni zahtevek, saj gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Svojo odločitev glede primarnega zahtevka je oprlo na stališče, da – glede na to, da gre v tem delu za spor o stvarni pravici, ne pa za gospodarski spor – je glede tega zahtevka revizija dovoljena že po samem zakonu. Zavrženje predloga za dopustitev revizije glede podrednega zahtevka je utemeljilo s tem, da pritožnik ni izkazal, da je bila glede njega vrednost predmeta spora navedena v tožbi ali drugače določena.

2.Pritožnik izpodbijani odločitvi Vrhovnega sodišča očita kršitev človekovih pravic iz 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave. Meni, da je stališče Vrhovnega sodišča o tem, da ne gre za gospodarski spor, arbitrarno. Vrhovnemu sodišču očita, da nedovoljenega predloga za dopustitev revizije ni odstopilo sodišču prve stopnje, ki naj ga obravnava kot revizijo, četudi naj bi tako ravnalo v podobnih primerih. Pritožnik meni, da je izpodbijani sklep arbitraren tudi zato, ker je Vrhovno sodišče prezrlo, da ni bil pozvan na dopolnitev tožbe glede navedbe vrednosti spornega predmeta za podredni zahtevek.

3.Hkrati z ustavno pritožbo pritožnik (pobudnik) vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi neskladja s pravico do enakega varstva pravic in pravico do sodnega varstva. Meni, da je ta določba prestroga, kolikor se nanaša na predloge za dopustitev revizije, ki jih Vrhovno sodišče odstopi sodišču prve stopnje, da jih obravnava kot revizije, na podlagi izpodbijane določbe pa se te revizije štejejo za prepozne, če k sodišču prve stopnje prispejo po izteku zakonskega roka. Osmi odstavek 112. člena ZPP naj bi neposredno posegal v pravni položaj pritožnika, ker utegne biti (po razveljavitvi z ustavno pritožbo izpodbijanega sklepa) pritožnikov predlog za dopustitev revizije odstopljen sodišču prve stopnje kot revizija, ta pa naj bi bila potem zavržena kot prepozna.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis v pobudnikovem primeru ni bil uporabljen. Z navedbami v pobudi, da se nek predpis, ki ne učinkuje neposredno, utegne v prihodnosti uporabiti v pobudnikovem primeru, ni mogoče utemeljiti pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia