14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1968/2002 z dne 26. 3. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 262/95 z dne 9. 7. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sodni odločbi. Pritožnik (tožeča stranka v pravdi) je s tožbo najprej zahteval izročitev premičnine - osebnega avtomobila, kasneje pa je tožbo spremenil tako, da ja zahteval plačilo zneska, ki pomeni razliko v ceni med naročenim in dejansko dobavljenim osebnim avtomobilom. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 2., 8., 14., 15., 22. in 23. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Zatrjuje, da je pravdni postopek trajal nesorazmerno dolgo, in izraža nestrinjanje s stališčem sodišča, da je tožbeni zahtevek zastaral.

B.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Pritožnik izpodbija posamični akt, zoper katerega glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva. V obravnavani zadevi bi pritožnik zoper sodno odločbo Višjega sodišča št. I Cp 1968/2002 z dne 26. 3. 2003 glede na pogoje v zvezi z vrednostjo spornega predmeta lahko vložil revizijo. V pravdnem postopku je namreč prišlo do spremembe tožbe, ker je pritožnik najprej uveljavljal nedenarno terjatev (izročitev avtomobila), kasneje pa je tožbo spremenil v denarno terjatev (odškodnino). Zaradi tega se je spremenila tudi vrednost spornega predmeta, ki po spremembi tožbe presega zakonsko določen prag milijon tolarjev za vložitev revizije, saj znaša 1.452.368 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva ustavna pritožba ni dopustna.

4.Pritožnik zatrjuje tudi, da mu je bila v pravdnem postopku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave, že končan, kršitve te pravice v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnik ni izčrpal, ustavna pritožba prav tako ni dopustna.

5.Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Proti je glasoval sodnik Ribičič. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger