Jedro

Obveznosti samostojnega podjetnika, ki izvirajo iz opravljanja gospodarske dejavnosti, z zaključkom stečajnega postopka, ki je tekel po pravilih ZPPSL, niso prenehale. Zastaviteljeva odgovornost za (tujo) obveznost je odvisna samo od obstoja te obveznosti, ne pa od odgovornosti glavnega dolžnika za to obveznost.

Izrek

I. Pritožbama prvo tožene in drugo tožene stranke se ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da poslej v celoti glasi: “A. Zavrne se tožbeni zahtevek: “1. Ugotovi se, da je terjatev tožene stranke do I. K. - obrtnika po kreditni pogodbi sklenjeni med I. K. - obrtnikom kot kreditojemalcem in Banko X z dne 08. 01. 1993 zavarovani po predhodno sklenjeni zastavni pogodbi št. 1/92-365 z dne 30. 06. 1992 in aneksom št. 1 k zastavni pogodbi št. 1/92-365 z dne 22. 09. 1992 sklenjeni med A. d.d., pravno prednico prvo tožene stranke in I. K. - obrtnikom in I. K. in M. K., oba iz S., prenehala.

2. Ugotovi se, da je obveznost I. K. in M. K. iz zastavne pogodbe št. 1/92-365 z dne 30. 06. 1992 in aneksom št. 1 k zastavni pogodbi št. 1/92-365 z dne 22. 09. 1992 sklenjeni z A. d.d. pravno prednico prvo tožene stranke na podlagi katere sta bili v zemljiški knjigi pri parc. št. 516/10 k.o. ... sedaj ID znak ID znak X-516/10-0 (ID ...834) vknjiženi: a) zastavna pravica (hipoteka) za znesek tolarske protivrednosti zneska 924.000,00 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenija za ATS na dan plačila v korist zastavnega upnika A. d.d. in b) prepoved odtujitve v korist upnika A. d.d., v celoti prenehala.

3. Ugotovi se prenehanje terjatve družbe A. d.d. oziroma pravne naslednice A. d.d. sedaj s cesijo prenesene na drugo toženo stranko do I. K., po pravnomočni zamudni sodbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 702/99 z dne 18. 03. 2002 v višini 379.577,28 ATS s 15 % obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 02. 1999 do plačila, v 15 dneh po pravnomočnosti.

4. Ugotovi se prenehanje terjatve družbe A. d.d. oziroma pravne naslednice A2. d.d. sedaj s cesijo prenesene na drugo toženo stranko do M. K., po pravnomočni zamudni sodbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 702/99 z dne 18. 03. 2002 v višini 379.577,28 ATS s 15 % obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 02. 1999 do plačila, v 15 dneh po pravnomočnosti.

5. Ugotovi se, da je hipoteka prvo tožene stranke do drugo tožeče stranke ustanovljena po zastavni pogodbi št. 1/92-365 z dne 30. 06. 1992 in aneksom št. 1 k zastavni pogodbi št. 1/92-365 z dne 22. 09. 1992 sklenjeni med A. d.d., pravno prednico prvo tožene stranke in I. K. - obrtnikom in I. K. in M. K., oba iz S., ter vpisana v zemljiško knjigo pri parc. št. ID znak X-516/10-0 (ID ...0834) na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Sl. Konjicah opr. št. Dn 602/92 z dne 23. 7. 1992 za znesek tolarske protivrednosti zneska 924.000,00 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenija za ATS na dan plačila v korist zastavnega upnika A. d.d., prenehala. Ugotovitev prenehanja hipoteke velja tudi za vse pravne naslednike prvo tožene stranke.

6. Ugotovi se prenehanje hipoteke družbe A. d.d. oziroma pravne naslednice A2. d.d. sedaj s cesijo prenesene na drugo toženo stranko do M. K. iz S. in I. K. iz S. vpisane v zemljiško knjigo pri parc. št. ID znak X-516/10-0 (ID ...0834) na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Sl. Konjicah opr. št. In 03/00012 z dne 20. 11. 2003 za znesek v višini 379.577,28 ATS s 15 % obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 02. 1999 do plačila, v 15 dneh po pravnomočnosti, stroškov pravdnega postopka v višini 177.699,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 03. 2002 dalje do plačila; stroškov izvršilnega postopka v višini 54.064,72 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 06. 2003 dalje do plačila ter vseh nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka po stanju na dan vložitve te tožbe vpisane v korist upnika A. d.d., MŠ ...000. Ugotovitev prenehanja hipoteke velja tudi za vse pravne naslednike prvo tožene stranke.

7. Tožeča stranka M. K. iz S. oziroma po zemljiškoknjižnih podatkih M. K. ni dolžna dovoliti in dopustiti toženi stranki A. d.d. oziroma njenim naslednikom A2 d.d. in sedaj P. d.o.o. v poplačilo terjatve, ki jo je imela A. d.d. do I. K. iz S., v višini 379.577,28 ATS s 15 % obrestmi, ki so tekle od 28 .02. 1999 do plačila v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenija izvršbo v zastavljene nepremičnine parc. št. 516/10 k.o. ..., ID znak X-516/10-0 (ID ...834), do ½ nepremičnine do višine 924.000 ATS v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila.

8. Toženi stranki sta dolžni solidarno v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe tožeči stranki M. K. oziroma po zemljiškoknjižnih podatkih M. K. izdati zemljiško knjižno dovolilo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem A2 d.d. kot pravne naslednice A. d.d., da se pri parc. št. 516/10 k.o. ... ID znak X-516/10-0 (ID ...0834) vknjiži vpis izbrisa prepovedi odtujitve in vpis izbrisa vknjižene hipoteke za terjatev 924.000,00 ATS (devetstoštiriindvajset tisoč avstrijskih šilingov), z dospelostjo do odpoklica, obe pravici tako prepoved odtujitve kot hipoteka pa vpisane po zastavni pogodbi z dne 30. 06. 1992 po stanju na dan vložitve te tožbe vpisane v korist A. d.d., sicer takšno listino nadomesti ta sodba.

9. Toženi stranki sta dolžni solidarno v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe tožeči stranki M. K. oziroma po zemljiškoknjižnih podatkih M. K. in I. K. izdati zemljiško knjižno dovolilo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem A2 d.d. kot pravne naslednice A. d.d., da se pri parc. št. 516/10 k.o. ..., ID znak X-516/10-0 ... vknjiži izbris vpis zaznambe izvršbe in vknjiži izbris vpisa hipoteke za terjatev 379.577,28 ATS (trisedemdevet petsedemsedem tisoč avstrijskih šilingov in 28/100), s 15 % obrestmi, ki tečejo od 28. 02. 1999 dalje do plačila v tolarski protivrednosti na dan plačila, po srednjem tečaju Banke Slovenija, stroški pravdnega postopka v višini 177.699,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 03. 2002 dalje do plačila; stroški izvršilnega postopka v višini 54.064,72 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 06. 2003 dalje do plačila ter vseh nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka po stanju na dan vložitve te tožbe vpisane v korist upnika A. d.d., sicer takšno listino nadomesti ta sodba.” B. Tožnika sta v roku 15 dni dolžna solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer prvi toženki v znesku 140,90 EUR ter drugi toženki v znesku 16,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.”

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeči stranki sta v roku 15 dni dolžni solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer prvi toženi stranki v znesku 675,00 EUR ter drugi toženi stranki v znesku 675,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnika sta sklenila 30. 6. 1992 zastavno pogodbo, 22. 9. 1992 pa še aneks k tej zastavni pogodbi, s pravno prednico prve toženke (A. d.d.). Pogodbene stranke so dogovorile zavarovanje terjatve pravne prednice prve toženke napram prvemu tožniku kot obrtniku z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini parc. št. 516/10 k.o. ..., katere lastnika sta bila tožnika vsak do ½. Hipoteka je bila vpisana v zemljiško knjigo 23. 7. 1992 v korist pravne prednice prve toženke, in sicer za znesek 924.000 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenija za ATS na dan plačila. Prvi tožnik kot obrtnik je 8. 1. 1993 z Banko Slovenija d. d. sklenil pogodbo o dolgoročnem kreditu, ki je bil zavarovan pri pravni predici prve toženke. Ker kredit ni bil plačan, je pravna prednica prve toženke kreditodajalcu izplačala zavarovalnino, od prvega tožnika pa je zahtevala regres plačanega zneska. Ker ta terjatev ni bila odplačana, je pravna prednica prve toženke vložila hipotekarno tožbo. Okrožno sodišče v Celju je tožbi ugodilo in 18. 3. 2002 izdalo zamudno sodbo P 702/99. Po tej pravnomočni sodbi je prvi tožnik dolžan pravni prednici prve toženke plačati znesek 379.577,28 ATS s 15% obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 2. 1999, druga tožnica pa je dolžna dovoliti in dopustiti v korist pravne prednice prve toženke poplačilo terjatve, ki jo ima ta do prvega tožnika, iz ½ zastavljene nepremičnine, to je do njej lastne ½ nepremičnine parc. št. 516/10 k.o. ..., do višine 924.000 ATS v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila. Na podlagi te sodbe je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah zoper tožnika dovolilo izvršbo(1), s sklepom o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa je bila dovoljena še izvršba na nepremičnino parc. št. 516/10 k.o. … .(2) Prvi tožnik kot obrtnik se je preoblikoval v I. K. s.p . Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 88/2007 je bil 1. 2. 2008 nad prvim tožnikom kot samostojnim podjetnikom začet stečajni postopek, ki je bil končan s sklepom istega sodišča St 1424/2008 z dne 15. 9. 2009, ki je postal pravnomočen 1. 10. 2009. Tekom stečajnega postopka gornja terjatev do stečajnega dolžnika ni bila priglašena. Del nepremičnine parc. št. 516/10 k.o. ..., ki je bil v lasti prvega tožnika, je bil prodan v okviru stečajnega postopka in so bile s tega dela nepremičnine izbrisane vse hipoteke. Prva toženka je terjatev do tožnikov s pogodbo z dne 23. 12. 2011 odstopila drugi toženki.

2. Tožnika trdita, da je terjatev prve toženke, sedaj prenesena na drugo toženko, prenehala, ker dolg, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti prvega tožnika, ni bil prijavljen v stečajnem postopku, ki je tekel zoper prvega tožnika kot samostojnega podjetnika. S tožbo, vloženo na dne 2. 6. 2014, nazadnje spremenjeno dne 29. 1. 2016, zato zahtevata ugotovitev prenehanja: 1) terjatve do prvega tožnika kot obrtnika po kreditni pogodbi z dne 8. 1. 1993,2) obveznosti po zastavni pogodbi z dne 30. 6. 1992 in aneksu z dne 22. 9. 1992,3) terjatve na plačilo 379.577,28 ATS s 15% obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 2. 1999 do plačila iz pravnomočne zamudne sodbe P 702/99 z dne 18. 3. 2002 do prvega tožnika, 4) terjatve na plačilo 379.577,28 ATS s 15% obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila, ki tečejo od 28. 2. 1999 do plačila iz pravnomočne zamudne sodbe P 702/99 z dne 18. 3. 2002 do druge tožnice, 5) hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa z dne 23. 7. 1992 in 6) hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa z dne 20. 11. 2003. Zahtevata še 7) da sodišče odloči, da druga tožnica ni dolžna dovoliti in dopustiti toženkama izvršbe v zastavljene nepremičnine ter 8) IN 9) da sta toženki dolžni drugi tožnici izdati zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo vpisa izbrisa odpovedi odtujitve in vknjižbo izbrisa vknjižene hipoteke ter vknjižbo izbrisa vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbo vpisa hipoteke.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, popravljeno s sklepom o popravi, pod I. točko delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo 1) prenehanje obveznosti druge tožnice po zastavni pogodbi z dne 30. 6. 1992 in aneksu z dne 22. 9. 1992, 2) prenehanje hipoteke, vknjižene 23. 7. 1992, ter 3) prenehanje hipoteke, vknjižene na dne 20. 11. 2003. Nadalje je odločilo, 4) da druga tožnica ni dolžna dovoliti in dopustiti toženkama izvršbe v zastavljene nepremičnine ter 5) in 6) da sta toženki drugi tožnici dolžni izdati zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo izbrisa vpisa odpovedi odtujitve, vknjižbo vpisa izbrisa zaznambe izvršbe in vknjižbo izbrisa hipotek. Pod II. točko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev prenehanja 1) terjatve do prvega tožnika kot obrtnika po kreditni pogodbi z dne 8. 1. 1993, 2) obveznosti prvega tožnika po zastavni pogodbi z dne 30. 6. 1992 in aneksu z dne 22. 9. 1992, 3) terjatve na plačilo iz pravnomočne zamudne sodbe P 702/99 do prvega tožnika ter 4) terjatve na plačilo iz pravnomočne zamudne sodbe P 702/99 do druge tožnice. Pod 5) in 6) je zavrnilo še zahtevek prvega tožnika na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo izbrisa vpisa prepovedi odtujitve ter vknjižbo vpisa izbrisa vknjižene hipoteke ter vknjižbo izbrisa vpisa zaznambe izvršbe ter vknjižbo izbrisa vpisa hipoteke. Pod III. točko je toženkama naložilo, da tožnikoma solidarno plačata pravdne stroške.

4. Zoper sodbo so pravočasne pritožbe vložili oba tožnika in obe toženki. Tožnika izpodbijata zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških, toženki pa navajata, da izpodbijata sodbo v celoti. Vse tri pritožbe uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožnika predlagata spremembo izpodbijanega dela sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo v novo sojenje. Prva toženka predlaga spremembo z zavrženjem tožbenih zahtevkov zoper prvo toženko oziroma z njihovo zavrnitvijo, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Druga toženka pa predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenih zahtevkov, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožniki priglašajo pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Tožnika se v odgovoru na pritožbi zavzemata za njuno zavrnitev in priglašata stroške.

6. Toženki pritožbenega odgovora nista podali.

7. Pritožbi toženk sta utemeljeni, pritožba tožnikov pa ni utemeljena.

8. Glede na to, da toženki v pritožbi navajata, da se pritožujeta zoper celotno sodbo, velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da sodbo izpodbijata le v delu, v katerem nista zmagali v sporu, torej le v delu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki obsodilo na plačilo pravdnih stroškov (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. V zvezi z navedbo tožnikov, da bi morala prva toženka svojo terjatev do prvega tožnika kot samostojnega podjetnika prijaviti v stečajnem postopku, velja sprva pojasniti, da je pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku (le) pogoj, da se v stečajnem postopku v razumnem času dokončno določi, katere terjatve bodo poplačane iz stečajne mase in v kolikšnem deležu. Terjatve, ki niso prijavljene, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ni mogoče poplačati. Zato dejstvo, ali je je bila terjatev v stečajnem postopku prijavljena, niti ni bistveno.

10. Bistveno dejansko podlago tožbe tako predstavlja trditev, da je zaradi stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom prenehala akcesorna obveznost prvega tožnika in druge tožnice kot zastavnih dolžnikov. Pritožbi toženk utemeljeno izpostavljata, da je presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu odvisna od odgovora na vprašanje, ali so s prenehanjem stečajnega dolžnika prenehale tudi njegove obveznosti (drugi odstavek 17. člena)(3) in drugi odstavek 295. člena(4) Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR, ki se za predmetno obligacijsko razmerje uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

11. Po zakonski opredelitvi je samostojni podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1), torej s podjetniškim in z osebnim premoženjem. Po prej veljavnih pravilih stečajnega postopka je bilo v stečajno maso dolžnika, ki je bil podjetnik posameznik, zajeto le premoženje, ki ga je imel dolžnik ob začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – v nadaljevanju ZPPSL). Upniki, ki svojih terjatev niso pravočasno prijavili v stečajnem postopku, so izgubili pravico do poplačila iz razdelitvene mase in s tem pravico do poplačila sploh (prim. 137. člen ZPPSL). Taka ureditev je bila logična posledica dejstva, da je pravna oseba z zaključkom stečajnega postopka prenehala obstajati (drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Ne glede na to, da samostojni podjetnik kot pravni subjekt (tj. kot fizična oseba) z zaključkom stečajnega postopka ni prenehal obstajati, so v preteklosti po (pretežnem) stališču sodne prakse(5) tudi njegove obveznosti, ki so izvirale iz opravljanja gospodarske dejavnosti, z zaključkom stečajnega postopka prenehale.(6)

12. Gornje stališče o prenehanju obveznosti v novejši sodni praksi ni več sprejeto, saj se je izkazalo za nepravilno.(7) Obveznost namreč lahko preneha le na načine, ki so določeni z zakonom (prvi odstavek 295. člena ZOR). Po ZPPSL dejstvo, da je bil nad glavnim dolžnikom začet in končan stečajni postopek, na obveznost glavnega dolžnika ne učinkuje v takem pomenu, da bi povzročilo prenehanje obveznosti. Zaradi stečaja preneha zgolj odgovornost glavnega dolžnika za obveznost, saj je proti njemu ni mogoče uveljaviti.(8) Ker niti ZPPSL, niti kakšen drug zakon, ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, kako prenehanje samostojnega podjetnika zaradi stečaja vpliva na njegove neizpolnjene obveznosti, je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo podobne primere (drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih). Prenehanje glavnega dolžnika je glede vprašanja, kako to vpliva na obstoj njegovih obveznosti, v bistvenem mogoče primerjati s smrtjo dolžnika, saj gre za izginotje pravnega subjekta, ki je bil nosilec obveznosti, izvirajočih iz opravljanja gospodarske dejavnosti. Po 359. členu ZOR (enako kot po 334. členu OZ) s smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, nedvomno ne spada med takšne obveznosti, saj lahko odgovornost za njeno izpolnitev sprejme tudi tretji na podlagi dogovora z upnikom (poroštvo, zastava za tuj dolg). Zato te vrste obveznosti, ki so izvirale iz opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika, z zaključkom stečajnega postopka, ki je tekel še po pravilih ZPPSL, niso prenehale.

13. Zastaviteljeva odgovornost za (tujo) obveznost je odvisna samo od obstoja te obveznosti, ne pa od odgovornosti glavnega dolžnika za to obveznost. Glavna terjatev ni prenehala. Zato ni prenehala niti obveznost zastavitelja. Tako ni nobene ovire, da se upnik ne bi mogel poplačati iz hipoteke (zastave) od tretje osebe, ki je zastavila svojo stvar za tuj dolg, čeprav glavni dolžnik za obveznost zaradi stečaja več ne odgovarja.

14. Ker se tožbeno stališče o prenehanju obveznosti zaradi stečaja ni izkazalo za pravilno, se ob pravilni uporabi materialnega prava celoten tožbeni zahtevek, ki temelji na tej trditvi, izkaže za neutemeljenega. Zato je bilo potrebno pritožbo tožnikov pa zavrniti (353. člen ZPP), pritožbama toženk pa ugoditi in prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje tako spremeniti, da se tožbeni zahtevek druge tožnice zavrne (peta alineja 358. člena ZPP). Ostale navedbe, ki jih izpostavljajo pritožbe, so se po presoji, da obveznost glavnega dolžnika ni prenehala, izkazale za nebistvene. Pritožbeno sodišče se ob dejstvu, ko je zahtevek prvega tožnika po materialnem pravu očitno neutemeljen, zaradi ekonomičnosti ni spuščalo niti v presojo pritožbeno izpostavljenega vprašanja pravnega interesa, torej vprašanja, ali bi imel prvi tožnik v primeru, če bi bil zahtevek utemeljen, sploh pravno korist od vodenja te pravde.(9)

15. Zaradi spremembe prvostopne sodbe je bilo potrebno poseči še v odločitev o stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženki sta v pravdi v celoti uspeli, zato sta upravičeni do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški, ki jih je odmerilo že prvostopno sodišče, pritožbeno niso izpodbijani. Prva toženka je tako upravičena do povrnitve 140,90 EUR, druga toženka pa do 16,38 EUR.

16. Upoštevaje pritožbeni uspeh morata tožnika sama kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, toženkama pa morata povrniti potrebne pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena, tretji odstavek 161. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Zneska 675,00 EUR predstavljata sodni taksi za pritožbi, odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah. V kolikor tožnika stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bosta povrnila, sta dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

Op. št. (1): S sklepom I 390/03 z dne 11. 6. 2003, ki je postal pravnomočen 2. 7. 2003. Op. št. (2): S sklepom In 03/00012 z dne 20. 11. 2003, ki je postal pravnomočen 4. 12. 2003. Op. št. (3): Po drugem odstavku 17. člena ZOR (enako kot po sedanjem drugem odstavku 9. člena OZ) obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

Op. št. (4): Po drugem odstavku 295. člena ZOR (enako kot po sedanjem drugem odstavku 270. člena OZ) s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštvo, zastava in druge stranske pravice.

Op. št. (5): Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 669/2005 z dne 31. 1. 2008, II Ips 76/2006 z dne 10. 4. 2008, II Ips 120/2007 z dne 14. 10. 2009, II Ips 516/2007 z dne 11. 2. 2010, pa tudi odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1631/08-12 z dne 11. 9. 2008. Op. št. (6): Drugače je veljalo za obveznosti, ki niso izvirale iz opravljanja gospodarske dejavnosti. Te obveznosti so obstajale še naprej, upniki pa so imeli možnost, da se poplačajo iz premoženja, ki ni bilo zajeto v stečajno maso (npr. iz premoženja, ki ga je dolžnik dobil po zaključku stečajnega postopka).

Op. št. (7): Primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013 ter odločbe Vrhovnega sodišča RS: sklep III Ips 121/2011 z dne 11. 6. 2013, sodbo II Ips 135/2013 z dne 19. 6. 2014, sodbo II Ips 379/2011 z dne 28. 8. 2014, sodbo II Ips 200/2014 z dne 21. 1. 2016. Op. št. (8): Glej več N. Plavšak: Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost, GV Založba d.o.o., Pravna praksa št. 22/2012, stran 22. Op. št. (9): A. Galič v L. Ude et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 154.