Jedro

Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.

Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni, in sicer: - v 4. odst. izreka tako, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati še: znesek 854,98 EUR, zakonske zamudne obresti v znesku 78,73 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 204.887,00 SIT za čas od 31.8.2006 do 31.12.2006 in od zneska 854,98 EUR od 1.1.2007 dalje, zakonske zamudne obresti od zneska 111.071,28 SIT od 31.8.2006 do 31.12.2006 in od zneska 463,49 EUR od 1.1.2007 dalje.

- v 3 .odst. izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati še 42,23 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.120,00 SIT od 18.9.2006 dalje in znesek 233,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2009 do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti 254,72 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje v 1. in 3. tč. razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 3 Ig 2006/05979 z dne 18.9.2006 (sklep v 1. odstavku izreka) in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 4.274,89 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.024.435,00 SIT od 21.12.2005 do 31.12.2006, od zneska 4.274.89 EUR pa od 1.1.2007 do plačila (2. odstavek izreka sodbe). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (4. odstavek izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo povračilo 141,37 EUR stroškov izvršilnega postopka in 338,82 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi (3. odstavek izreka sodbe).

(2) Zoper zavrnilni del izreka (4. odstavek izreka) in izrek o stroških postopka (3. odstavek izreka) se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo celotnega vtoževanega zneska s pripadajočimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške. Po mnenju tožeče stranke sodišče ni pravilno odločilo glede njenega zahtevka v delu, ko ji ni priznalo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) od vrednosti izvršenih del in zamudnih obresti kot kapitaliziranih obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga. DDV namreč bremeni kupca oz. prejemnika storitev, zato bi sodišče tožeči stranki moralo priznati znesek DDV v višini 854,98 EUR, ki ga je priglasila v pripravljalni vlogi z dne 18.6.2009. Zamudne obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga znašajo 463,49 EUR oz. 111.071,28 SIT. Od teh obresti ima od vložitve izvršilnega predloga naprej pravico zahtevati tudi procesne obresti.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) V skladu z določbo 3. čl. Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV; Ur. l. RS, št. 89/1998 s kasnejšimi spremembami) se DDV obračunava in plačuje od opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko. Tožeči stranki je zato potrebno priznati 20 % DDV od vrednosti opravljenih storitev v višini 854,98 EUR (204.887,00 SIT).

(5) Ker je tožena stranka v zamudi s plačilom vtoževanega zneska od 21.12.1005, njena obveznost plačila zamudnih obresti temelji na določbi 1 .odst. 378.čl. Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s kasnejšimi spremembami). Sodišče prve stopnje je tožeči stranki že prisodilo zamudne obresti od zneska 4.274,89 EUR (torej zneska brez DDV) za čas od 21.12.2005 dalje. Tožeča stranka je zato upravičena še do plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 204.887,00 SIT za čas od 21.12.2005 do 30.8.2006, ki znašajo 78,73 EUR (prej 18.866,44 SIT; obračun obresti je priloga te sodbe) in do zakonskih zamudnih obresti od zneska 204.887,00 SIT za čas od 31.8.2006 do 31.12.2006 in od zneska 854,98 EUR od 1.1.2007 dalje.

(6) Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381. čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila. Tako je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še procesne obresti od obresti, kapitaliziranih na dan vložitve vložitve predloga za izvršbo. Po obračunu tožeče stranke znašajo obresti od glavnice v znesku 5.129,87 EUR (4.274,89 EUR in 854,98 EUR) za čas od 21.12.2005 do vložitve predloga 30.8.2006, skupaj 111.071,28 SIT. Od tega zneska je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki še zakonske zamudne obresti od 31.8.2006 do 31.12.2006, od zneska 463,49 EUR pa od 1.1.2007 dalje.

(7) Sprememba odločitve v korist tožeče stranke terja tudi spremembo v stroškovnem delu odločitve. Ker tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, ki se mu je odpovedala, v zvezi s tem pa niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. odst. 154.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti celotne izvršilne stroške v znesku 183,60 EUR in pravdne stroške, ki znašajo 572,80 (specifikacija stroškov, ki jih je priznalo prvostopenjsko sodišče je razvidna iz obrazložitve prvostopenjske sodbe). Glede na to, da so bili stroški toženi stranki delno že naloženi v plačilo, ji je bilo treba naložiti v plačilo še razliko v višini, ki izhaja iz izreka tega sklepa.

(8) Pritožbeno sodišče je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določbe 4. tč. 358. čl. ZPP spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

(9) Ker je pritožnik s svojo pritožbo v celoti uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi z 1. odst. 154. čl. ZPP). Glede na vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo 250 tč. za pritožbo in 20 % DDV, 114,94 EUR za takso in 1,70 EUR strokov nakazila, kar znaša 254,72 EUR. Ta znesek je dolžna plačati tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.