Jedro

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni navedena tožba zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 1.000.000 tolarjev in na prvem naroku ta vrednost ni bila spremenjena; navedena vrednost ne zadošča za vložitev revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, ki sta jo 22.9.1992 sklenili toženi stranki med seboj. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mora druga tožena stranka izstaviti listino, na podlagi katere se bo spet vknjižila pravica uporabe pri nepremičnini, vl. št. 755, k.o... na prvo toženo stranko. Po pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo, s tem da je v ugotovitvenem delu tožbo zavrglo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga ugoditev reviziji, tako da se sodbi razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija ni dovoljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je bila tožba sicer vložena v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki pa je skupaj z novelo iz leta 1992 prenehal veljati z uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 oz. sedaj uradno prečiščeno besedilo v Ur. l. RS, št. 36/04). Novi ZPP je začel veljati 14. julija 1999 in odtlej se z nekaterimi izjemami, ki so posebej navedene v 498. in v 499. členu ZPP, uporabljajo ta pravila.

Revizija je tudi v novem ZPP opredeljena kot izredno pravno sredstvo, ki je po 367. členu ZPP dovoljeno proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je predvidena v 25. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I, z ustavnimi zakoni, Ur. l. RS, št. 42/97-24/03). Zato je mogoče vložiti revizijo samo v tistih primerih, ki jih našteva ZPP. Po drugem odstavku 367. členu ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni navedena tožba zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 1.000.000 tolarjev in na prvem naroku ta vrednost ni bila spremenjena. Ker torej vrednost spornega predmeta ne presega 1.000.000 tolarjev, navedena vrednost ne zadošča za vložitev revizije.

Tako se izkaže, da je tožeča stranka vložila revizijo proti sodbi, proti kateri po zakonu revizija ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.