Up-719/04 - 4

31. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 18. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 696/2000 z dne 14. 7. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 2262/97 z dne 9. 5. 2000 v zvezi s sklepom Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 532-2/97 z dne 21. 7. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to kot neutemeljeno zavrnilo tožbo pritožnika (tedaj tožnika) zoper navedeni sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad), s katerim je ta zavrgel pritožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo Urada št. 304-53/92-1-21 z dne 18. 9. 1992. Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanimi sodbami kršene ustavne pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave (enakost pred zakonom), iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), iz 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva) in iz 49. člena Ustave (svoboda dela). Sodba sodišča prve stopnje naj bi pomenila tudi hudo kršitev 2. člena Ustave, ki določa, da je Slovenija pravna država.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi ustavno pritožbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Predmet odločanja pred sodišči je bilo vprašanje zakonitosti procesnega sklepa Urada, s katerim je bil zavržen predlog pritožnika za obnovo postopka. Zato je lahko predmet vsebinske obravnave, tudi pred Ustavnim sodiščem, le procesna odločitev sodišč. Glede na navedeno so nepomembne vse navedbe pritožnika, ki se nanašajo na pravnomočen sklep Urada, katerega obnovo je pritožnik predlagal. S procesnim sklepom o dopustnosti oziroma nedopustnosti obnove postopka tudi ni bilo mogoče kršiti ustavne pravice do svobode dela iz prvega odstavka 49. člena Ustave. Prav tako ni mogoče z ustavno pritožbo uveljavljati kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave, ker navedeni člen ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Samo kršitev teh se lahko uveljavlja z ustavno pritožbo (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Pritožnik tudi ne navaja, zakaj naj bi mu bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, to pravico pa je tudi izkoristil.

Z vidika 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bila lahko relevantna pritožnikova navedba, da se sodišči, zlasti Vrhovno sodišče, nista izrekli o vseh njegovih navedbah. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da se sodišča niso dolžna izreči o vseh navedbah, temveč samo o navedbah, ki so (po njihovem mnenju) relevantne za odločanje o predmetu spora. Predmet spora pa je bilo vprašanje, ali je odločitev Urada o zavrženju predloga za obnovo postopka zakonita. Pritožnik je predlog za obnovo postopka utemeljeval z razlogi iz 1. točke prvega odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, 47/86 p.b. - ZUP/86). Zato sta se bili sodišči dolžni izjaviti samo glede navedb, ki so se nanašale na zakonitost odločitve Urada o predlogu za obnovo upravnega postopka. Iz obrazložitev obeh sodb izhaja, da sta sodišči odgovorili na vse takšne navedbe iz tožbe in iz pritožbe ter dovolj izčrpno obrazložili, zakaj niso bili izpolnjeni pogoji za predlagano obnovo upravnega postopka. Zato je tudi očitek o kršitvi 22. člena Ustave očitno neutemeljen.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan