Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča VL 212972/2012 z dne 3. 1. 2013 v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek ustavilo, ker tožeča stranka ni plačala v celoti odmerjene sodne takse za tožbo v danem ji roku, posledično čemur se šteje, da je svojo tožbo umaknila.
2. Zoper sklep sta se pritožili tožeča in tožena stranka, obe iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
3. Tožeča stranka v svoji pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ta pravdni postopek ustavi zaradi umika tožbe, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bila tožeča stranka s sklepom z dne 12. 6. 2014 pozvana k popravi oziroma dopolnitvi tožbe in v obrazložitvi tega sklepa je bilo izrecno navedeno, da bo sodišče štelo prvo vlogo tožeče stranke na podlagi tega poziva kot tožbo, prvo vlogo tožene stranke pa kot odgovor na tožbo. Hkrati s pozivom za popravo in dopolnitev tožbe je tožeča stranka prejela tudi plačilni nalog za doplačilo sodne takse za tožbo v znesku 85,00 EUR. Vtoževana terjatev je bila v celoti poravnana že 22. 2. 2013, torej še pred obravnavanim sklepom o izvršbi in je tožeča stranka takrat kot upnica še isti dan umaknila predlog za izvršbo. Vendar izvršilno sodišče izvršilnega postopka ni ustavilo, posledično čemur je tožeča stranka 2. 7. 2014 v tej pravdi ponovno vložila umik tožbe. Pri tem je tudi navedla, da je doplačala sodno takso v višini 1,00 EUR kot razliko med 1/3 sodne takse za redni sodni postopek in že plačano sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je z izpodbijanim sklepom nepravilno uporabilo drugi in tretji odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), 8. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s prvim odstavkom 105.a člena ZPP, tretjim odstavkom 105.a člena ZPP in prvim odstavkom 441. člena ZPP, ni pa uporabilo prvega odstavka 188. člena ZPP, kar vse je bistvena kršitev določb postopka. V skladu s prvim odstavkom 188. člena ZPP oziroma prvim odstavkom 441. člena ZPP sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari oziroma do vložitve ugovora v postopku za izdajo plačilnega naloga. Tožeča stranka na podlagi poziva sodišča z dne 12. 6. 2014 tožbe ni dopolnila in popravila ter jo tako sodišče tudi ni vročilo toženi stranki in ta nanjo ni odgovorila. Sodišče ni imelo pravne podlage za vročanje umika tožbe v soglasje toženi stranki in je tako podano nesoglasje tožene stranke irelevantno, sodišče prve stopnje pa bi moralo postopek ustaviti že zaradi umika tožbe. Tudi sicer je postopanje tožene stranke zaradi nesoglasja za umik tožbe neobičajno in bi tožena stranka lahko svojo terjatev uveljavljala le z nasprotno tožbo, ne z nadaljevanjem postopka v tej pravdi.
4. Tožena stranka v svoji pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in navaja, da se ne strinja, da se ta pravdni postopek ustavi zaradi neplačila sodne takse za tožbo. Zaradi toženčevega nestrinjanja z umikom tožbe bi moralo sodišče s pravdnim postopkom nadaljevati in kvečjemu pozvati toženca, da on plača takso za postopek, ker ima interes za nadaljevanje postopka.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. Četudi je tožeča stranka podala umik izvršilnega predloga že v postopku izvršbe, ki je tekel pred to pravdo, je ta umik tožbe v tem pravdnem postopku s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča na Vrhniki VL 212972/2012 z dne 3. 4. 2014, s katerim je bilo odločeno, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, o zahtevku in stroških pa se postopek nadaljuje v pravdi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, postal brezpredmeten in neupošteven. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopek nadaljevalo v obravnavani pravdi in skladno s tar. št. 1111 ZST-1 s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 12. 6. 2014 tožečo stranko pozvalo na plačilo sodne takse za tožbo, pri čemer je bila ta sodna taksa znižana za že plačano takso za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker tožeča stranka v plačilnem nalogu določene takse v danem ji roku ni plačala (le delno plačilo takse se šteje za neplačilo), je sodišče prve stopnje skladno določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP tožbo štelo za umaknjeno in na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP ta pravdni postopek ustavilo.
7. V kolikor je sodišče prve stopnje vzporedno z izdajo zgoraj citiranega plačilnega naloga tožečo stranko pozvalo na dopolnitev oziroma popravo tožbe, je to irelevantno za postopek v zvezi s plačilom takse za tožbo in torej tudi za ta pritožbeni postopek. Za tožbo je namreč najprej potrebno plačati takso in postopek se lahko šele po njenem plačilu procesno upoštevno nadaljuje, saj je plačilo sodne takse po 8. členu ZST-1 procesna predpostavka za pravdni postopek.
8. Pojasniti je še, da se v pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi. To nedvomno izhaja iz določbe prvega odstavka 441. člena ZPP, uporabljenega na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem tožeča stranka sme umakniti tožbo (v izvršbi predlog za izvršbo) brez privolitve tožene stranke (v izvršbi dolžnika) do vložitve ugovora. Tudi v tem pravdnem postopku je bil tožnik s sklepom z dne 12. 6. 2014 pozvan na dopolnitev oziroma popravo tožbe, ne na vložitev tožbe. Torej je za umik tožbe v tem postopku potrebno soglasje tožene stranke.
9. Iz zgoraj pojasnjenega izhaja, da so pritožbene navedbe v obeh pritožbah v pretežnem delu irelevantne, v kolikor pa so relevantne, so neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo z njima izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Stranki s svojima pritožbama nista uspeli, posledično čemur sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.