Jedro

Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024 zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopkov v socialnih sporih, ki sta se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. VII Ps 1359/2019 in VII Ps 1000/2019. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti t.i. veriženje prošenj, do česar prihaja v praksi, ko želi prosilec zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Gre torej za enega od taksativno naštetih primerov, v katerih se BPP ne dodeli. V tem primeru se ne presoja izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju ZBPP, temveč se na podlagi 8. člena ZBPP prošnja zavrne.

3.Tožnik v tožbi sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu prizna pravica do BPP. Dejstvo namreč je, da je pravica do vložitve tožbe v upravnem sporu ustavna pravica. Z 8. členom ZBPP zakonodajalec socialno šibkim, hudo bolnim in invalidnim osebam onemogoča koriščenje vseh pravnih sredstev. Zato je 8. člen ZBPP neustaven. Tožnik je vložil že več prošenj za dodelitev BPP zaradi nezakonitih postopkov, ki jih je na podlagi zavajajoče in prirejene dokumentacije in mnenj sodnih izvedencev vodilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, vendar so bile vse zavržene. Ker sodišče tožniku ne prizna pravice do BPP in mu onemogoča stik z njegovim pravnim zagovornikom, ga s tem izsiljuje, trpinči ter sili, da vlaga izjave in priznanja, čeprav se pomena svojih dejanj ne zaveda. Tožnik ni prava vešča oseba, nima pravosodnega izpita, da bi bil zmožen odgovoriti na zahteve sodišča. Toženka na diskriminatoren in nezakonit način ugotavlja neizpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP z namenom, da se mu onemogoči uveljavljanje njegovih ustavnih pravic.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik vložil tožbo zoper dve odločbi, ki sta ju izdala različna organa za BPP. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za kumulacijo zahtevkov iz 35. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče tožnika pozvalo na izjasnitev oziroma popravo tožbe. Tožnik je zoper odločbo Organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani vložil samostojno tožbo, ki se vodi pod novo opr. št. I U 666/2024.

7.Predmet tega upravnega spora je torej odločba o zavrnitvi BPP, ki jo je Organ za BPP utemeljil na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

8.ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost ostalih pogojev za dodelitev BPP ne presoja, pa pa se že na podlagi 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP. Zato sta neutemeljena tožbena ugovora kršitve pravice do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva ter nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja.

9.Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Kot priznava tudi tožnik, ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna. Kolikor tožnik, sicer pavšalno in neargumentirano, zatrjuje neustavnost prepovedi dodeljevanja BPP, kot jo določa peta alineja 8. člena ZBPP, pa sodišče odgovarja, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Vendar ta pravica ni absolutna. Zato tudi pravica do BPP ni absolutna. Dodeli se lahko le na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Ta (med drugim) določa, da se BPP po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP (za kar gre tudi v obravnavani zadevi). Takšna prepoved je po presoji sodišča ustavnoskladna, saj se z njo preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Zloraba pravice pa ni (ustavno)pravno varovana, kar potrjuje tudi Ustavno sodišče v svoji praksi.

10.Po presoji sodišča bi lahko šlo za nedopusten poseg v tožnikove ustavne pravice kvečjemu v primeru, če država sploh ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam s slabšim premoženjskim položajem z možnostjo dodelitve BPP, vsakomur v takem položaju in pod enakimi pogoji. Ne gre pa za tak primer, ko ima država vzpostavljen sistem dodeljevanja BPP, prosilec pa zakonskih pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje ali pa je izvzem BPP iz sistema splošne ureditve dodelitve BPP za določene primere utemeljen s posebnimi stvarnimi razlogi, kot to velja za obravnavani primer, kot je obrazloženo zgoraj.

11.Tožnik uporabi pete alineje 8. člena ZBPP nasprotuje tudi z argumentom, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na izvedensko mnenje psihiatrinje dr. A. A. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021 ter vztraja, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da mu opravilna sposobnost ni bila odvzeta. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta, sodišču pa se glede na njegove vloge dvom v njegovo opravilno sposobnost tudi ni pojavil. Izvedensko mnenje (nepredloženo), tudi če bi iz njega izhajale trditve tožnika, pa je nerelevantno (ne sodi v okvir dejanskega stanja, relevantnega za uporabo 8. člena ZPP). Tožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na napačno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in opozarja na svoj izredno težak socialni položaj in zdravstveno stanje. To namreč niso okoliščine, ki bi bile pomembne pri uporabi pete alineje 8. člena ZBPP. Gre za okoliščine, ki so sicer lahko upoštevne pri dodelitvi BPP, vendar ne v primeru, ko se prošnja nanaša na dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

12.Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožba pa je neutemeljena.

13.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi (tj. da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP), med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Enako v sodbah Upravnega sodišča I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020.

2Tako tudi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 694/2016 z dne 28. 6. 2016.

3Glej smiselno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi U-I-85/16-15, Up-398/16-9 z dne 14. 7. 2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.