Jedro

Jasno stališče pravne teorije je: če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo. To nadalje pomeni, da je argumentacija sodišča prve stopnje, da dopuščena revizija pomeni razlog, ki samostojno utemeljuje prekinitev postopka in vpliva na čas prekinitve, zmotna.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 4. 5. 2021 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 24. 5. 2021 razveljavita.

II. Tožnik je dolžan v roku 15 dni od vročitve tega sklepa drugemu tožencu povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 480,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 5. 2021 postopek s 4. 5. 2021 prekinilo za čas do pravnomočnega zaključka postopkov, ki glede nepremičnin parc. št. ... tečejo zaradi ugotovitve obstoja lastninske pravice oziroma pozneje najdenega premoženja izbrisane gospodarske družbe A., d. d. ‒ v stečaju.

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 24. 5. 2021 pa je sodišče prve stopnje sklepu z dne 4. 5. 2021 dodalo, da se postopek z 12. 5. 2021 prekine za čas do zaključka postopka dopuščene revizije, ki pred Vrhovnim sodišče RS teče na podlagi sklepa VSRS II DoR 396/2020 z dne 16. 9. 2020. 3. Zoper oba sklepa se je pritožila prva toženka in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavi.

4. Zoper oba sklepa se je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tudi drugi toženec, predlagal ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanih sklepov in (po potrebi) vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

5. Tožnik na pritožbi ni odgovoril. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Glede (primarnega) predloga prve toženke za izdajo popravnega sklepa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 11. 2021 ta predlog zavrnilo, zoper to odločitev pa se prva toženka ni pritožila. V obravnavanem sklepu je torej višje sodišče obravnavalo (podredno) pritožbo prve toženke in pritožbo drugega toženca. Ker pa so pritožbene navedbe obeh relativno podobne, je višje sodišče obe pritožbi obravnavalo skupaj.

8. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 4. 5. 2021 zapisalo, da je odločitev o lastninski pravici izbrisane družbe A., d. d. ‒ v stečaju na spornih nepremičninah predhodno vprašanje v obravnavani (odškodninski) pravdi. Pravnomočno je bilo v postopku III P 1003/2018 že ugotovljeno, da je bila prodajna pogodba med družbama A., d. d. in B., d. o. o., katere predmet so bile sporne nepremičnine, nična.

9. V dopolnilnem sklepu z dne 24. 5. 2021 pa je sodišče prve stopnje zapisalo, da prekinitev postopka utemeljuje razlog, da je bila v postopku III P 1003/2018 v zvezi s sodbo višjega sodišča II Cp 164/2020 dopuščena revizija (sklep VSRS II DoR 396/2020 z dne 16. 9. 2020).

10. Jasno stališče pravne teorije je: če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.1 To nadalje pomeni, da je argumentacija sodišča prve stopnje, da dopuščena revizija pomeni razlog, ki samostojno utemeljuje prekinitev postopka in vpliva na čas prekinitve, zmotna. Niti iz sklepa niti iz dopolnilnega sklepa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje kot relevanten razlog za prekinitev postopka upoštevalo še druge okoliščine, temveč zgolj stadij postopka III P 1003/2018. Ob tem velja še dodati, da je bilo s sodbo II Ips 10/2021 z dne 7. 4. 2021 tudi vloženo izredno pravno sredstvo zavrnjeno.

11. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno presodilo obstoj okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). V posledici navedenega je zato višje sodišče pritožbi prve toženke in drugega toženca ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stroške pritožbe je priglasil le drugi toženec, zato mu jih je tožnik dolžan povrniti. V skladu s priglašenim stroškovnikom in določili OT je višje sodišče drugemu tožencu priznalo 600 točk za pritožbo (tar. št. 21/2 OT) in 12 točk (2 %) materialnih stroškov, skupno torej 612 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV to znaša 447,98 EUR, ob prištetju 33,00 EUR sodne takse pa 480,98 EUR.

1 Rijavec, V. v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2005, str. 307.