Jedro

Nobena od strank ni zatrjevala, da je bila pogodba razdrta. Po določilu 1. odst. 17. čl. ZOR so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost. Zato enostranski prenos dejavnosti, povezan s promocijo slovenskega turizma na 3. osebo, na veljavnost pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ne more imeti vpliva.

Izrek

I. 1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani popravni sklep spremeni tako, da se izrek sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg ... z dne ... v prvem odstavku glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... ostane v veljavi v 1. točki izreka." 2. Tožeča stranka je dolžna v osmih dneh povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 37.936,00 SIT. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje, popravljena in spremenjena s I. 1. točko izreka te odločbe, potrdi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je kot upnik proti toženi stranki kot dolžniku vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 6,055.001,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1997 dalje in stroškov izvršilnega postopka. Okrajno sodišče v Ljubljani je kot izvršilno sodišče temu predlogu ugodilo in dne 13.1.1998 pod opr. št. Ig ... izdalo sklep o izvršbi. S 1. točko tega sklepa je dolžniku naročilo, naj poravna upnikovo terjatev, z 2. točko pa dovolilo izvršbo. Na ugovor tožene stranke je izvršilno sodišče dne 17.3.1998 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki in odločilo, da bo o zahtevkih in stroških odločeno v pravdnem postopku. Pravdni postopek se je tako nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To sodišče je dne 5.11.1998 pod opr. št. I Pg ... izdalo sodbo, s katero je sklep o izvršbi v celoti vzdržalo v veljavi (prvi odstavek izreka sodbe) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke (drugi odstavek izreka). Iz prvega odstavka izreka izpodbijane sodbe izhaja, da ostane v veljavi sklep, opr. št. Ig ... z dne 17.3.1998, (ne pa sklep o izvršbi, opr. št. Ig ... z dne ...). Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da gre za očitno pomoto in še predno je odločilo o pritožbi tožene stranke zoper prvostopno sodbo, spis vrnilo sodišču prve stopnje zaradi odprave te pomote. Prvostopno sodišče je nato s popravnim sklepom z dne 28.3.2000 prvi odstavek izpodbijane sodbe (napačno) popravilo tako, da je v 2. točki vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, opr. št. Ig ... (ni sklep o izvršbi) z dne 13.1.1999 (ni prava letnica). Tudi proti temu sklepu je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določil pravdnega postopka in navaja, da je popravek vsebinske narave, zato presega okvir 398. čl. ZPP, poleg tega pa tudi ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V pritožbi zoper sodbo pa tožena stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Žiro račun, iz katerega naj bi APP po ustanovitvi CPTS prenesla terjatev na tožečo stranko, je neustrezen. V 3. členu pogodbe je dogovorjeno, da sme tožeča stranka izvajati promotivne akcije, če niso zajete v rednem delu predstavništva le z odobritvijo tožene stranke, z vtoževanim računom pa tožeča stranka terja plačilo stroškov, ki niso specificirani in skladni s pogodbo niti ni bilo ugotovljeno, ali jih je tožena stranka odobrila. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Poleg tega zaračunani znesek za več kot dvakrat presega dogovorjeno akontacijo. Ker so z ustanovitvijo CPTS na podlagi prisilnih predpisov vse pravice in obveznosti prešle nanj, vtoževani zahtevek do MGD nima pravne podlage. Zakon o izvrševanju proračuna namreč predpisuje, da smejo uporabniki proračuna sredstva proračuna uporabljati le v skladu s svojim finančnim računom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna posameznega leta. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila. Pritožba proti sklepu je utemeljena, pritožba proti sodbi pa je neutemeljena. Na podlagi določila 1. odst. 498. čl. ZPP/99 se postopek nadaljuje po določilih ZPP/77. K pritožbi zoper popravni sklep: Po določilu 1. odst. 498. čl. ZPP/99 se takrat, kadar se je pred uveljavitvijo tega zakona postopek na prvi stopnji končal s sodbo ali s sklepom, nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po določilih ZPP/77. Zato bi se prvostopno sodišče pri izdaji popravnega sklepa moralo nasloniti na določilo 342. čl. ZPP/77, ne pa na določilo 328. čl. ZPP/99, ki sta sicer vsebinsko enaki. Po določilu 1. odstavka citiranih členov lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitne pisne pomote. Ker je z izpodbijano sodbo prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi sklep Ig ... z dne ..., ki ni sklep o izvršbi, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen, pritožba zmotno ocenjuje, da gre za vsebinski popravek, katerega ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Isto velja tudi za obseg, v katerem po ugovoru prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi vzdrži v veljavi (če oceni, da je tožbeni zahtevek utemeljen), saj je postopek v tem primeru v zakonu natančno predpisan: Po določilu 2. odst. 55. a člena ZIP v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V tem primeru se nadaljuje postopek kot na podlagi tožbe. Če po izvedenem dokaznem postopku prvostopno sodišče ugotovi, da je tožbeni zahtevek utemeljen, odloči, da ostane plačilni nalog v veljavi (4. odst. 451. čl. ZPP/77). V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa to velja za naložitveni del, v predmetni zadevi torej za 1. točko, s katero je izvršilno sodišče naložilo toženi stranki, naj poravna vtoževano terjatev. Kljub temu, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni konkretizirana, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Namen izdaje popravnega sklepa je jasen - odprava storjenih pisnih pomot pri izdaji sodbe. Ker pa že primerjava izrekov prvega odstavka izpodbijane sodbe in popravnega sklepa pokaže, da pisne pomote prvostopno sodišče s popravnim sklepom ni saniralo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je z njim odpravilo storjene pisne pomote (3. odst. 380. čl. ZZP/77). Ker je s pritožbo proti sklepu tožena stranka uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da ji mora tožeča stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. in 381. čl. ZPP). K pritožbi proti sodbi: Glede na to, da je po ugovoru tožene stranke izvršilno sodišče s sklepom Ig ... z dne ... razveljavilo izvršilni del sklepa o izvršbi, izvršbe, ki jo je tožeča stranka predlagala kot upnik ob vložitvi predloga dne 9.9.1997, ne bo. Zato je neupoštevna pritožbena navedba, ki opozarja na neustreznost številke žiro računa, iz katerega naj bi se izvršil prenos sredstev na tožečo stranko. Doslej je višini tožbenega zahtevka tožena stranka po višini le pavšalno ugovarjala. Šele v pritožbi je konkretizirano ugovarjala višini, tako kot je opisano zgoraj (drugi odstavek na 3. strani). Ker pa po določilu 1. odst. 496. a člena ZPP/77 v pritožbi ni dovoljeno navajati novih dejstev, če pritožnik ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave, tega pa tožena stranka ne zatrjuje, s pritožbenimi novotami tožena stranka v pritožbenem postopku ne more uspeti. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka za toženo po pogodbi, št. 332/112/93, ki se je avtomatično podaljševala, opravljala določene storitve, ki se jih je tožena stranka zavezala plačevati. Nobena od strank ni zatrjevala, da je bila ta pogodba po ustanovitvi CPTS razdrta ali da je prišlo do spremembe pogodbenih strank na strani naročnika. Temeljno načelo civilnega prava "pacta sunt servanda" je konkretizirano v 17. čl. ZOR. Po določilu 1. odst. tega člena so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev, po določilu 2. odst. istega člena pa ugasne obveznost samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Zato enostranski prenos dejavnosti, povezan s promocijo slovenskega turizma od MGD na CPTS na veljavnost pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ne more imeti vpliva. Ker glede na povedano pritožba ni utemeljena, ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP/77).