Jedro

Tožnica kot lastnica gospodarskega zemljišča v postopku parcelacije ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka na pritožbo tožnice odpravila tretjo točko izreka odločbe Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A., št. ... z dne 7. 4. 2004, in jo nadomestila tako, da se glasi: A.A., ... 7, B., se prizna status stranke postopka ureditve meje in parcelacije parcele s parc. št. 4915/2, k.o. C.. Prvostopni organ je s 1. točko izreka navedene odločbe nadomestil svojo odločbo z dne 12. 3. 2004, z 2. točko izreka tožnici priznal status stranke postopka v obnovi sodno določene meje med parcelama s parc. št. 4915/5 in 4915/2, k.o. C., s 3. točko tožnici ni priznal statusa stranke postopka ureditve meje in parcelacije parcele postopka ... k.o. D., in s 4. točko izreka odločil, da ni stroškov postopka. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je na zahtevo tožnice za vstop v postopek ureditve meje in parcelacijo parcel s parc. št. 4915/7, 4915/5 in 4915/2, vse k.o. D., prvostopni organ po ugotovitvi, da je v korist parc. št. 4909, k.o. D., ki je v lasti tožnice, vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje po parcelah s parc. št. 4915/2 in 4915/5, k.o. D., odločil, da se tožnici ne prizna statusa stranke postopka ureditve meje in parcelacije ... k.o. D., ker se na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE) na postopek ureditve meje in parcelacije vabijo le lastniki predmetnih parcel, ne pa tudi nosilci služnostne pravice. Po določbi 1. odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) se ima pravico udeležiti postopka oseba, ki izkaže pravni interes oziroma tisti, ki varuje svoje pravne koristi. V obravnavanem primeru gre za služnostno pravico, torej za stvarno pravico na nepremičnini, zato imajo njihovi imetniki na zakonu oprto osebno korist, kar jim daje po ZUP tudi pravico do udeležbe v upravnem postopku kot stranskim udeležencem postopka. Ureditev meje parcele, na kateri je služnostna pravica, lahko vpliva na izvrševanje služnosti, na njeno izvrševanje lahko vpliva tudi parcelacija parcele, ker je določena na parcelo, ki pa se z njeno delitvijo gotovo spremeni. ZENDMPE sicer res nima določb o udeležbi stranskih udeležencev, vendar pa se po načelu subsidiarnosti v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP. Toženka je zato v skladu z določbo 1. odstavka 252. člena ZUP odločila, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnica je vložila tožbo smiselno iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi je navedla, da je izpodbijana odločba delno nepopolna, saj je pri odločitvi toženke prišlo do pomote, zaradi česar je tožnica na toženko naslovila 25. 3. 2005 tudi zaprosilo za popravo odločbe, na katero ni bilo odziva, zato je primorana vložiti tožbo. Toženka je pravilno ugotovila dejansko stanje, da tožnica izkazuje svojo aktivno legitimacijo v tem postopku glede na vpisano služnostno pravico na zemljiščih, ki so predmet parcelacije, v korist tožničinih zemljišč kot gospodujočih zemljišč, vendar pa ji toženka prizna status stranke postopka le glede parc. št. 4915/2, kar pomeni, da izrek ni v skladu z obrazložitvijo in tožnici ne priznava statusa stranke v postopku ureditve meje in parcelacije ..., k.o. D.. Tožnica poudarja, da služnost poteka tudi po parc. št. 4915/7 in 4915/5, ki bi morali biti v izreku tudi navedeni. Tožnica je zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi ter spremeni izpodbijano odločbo tako, da tožnici prizna status stranke v postopku ureditve meje in parcelacije ..., k.o. D., oziroma se ji prizna status stranke v postopku ureditve meje in parcelacije parc. št. 4915/7, 4915/5 in 4915/2, k.o. D., oziroma podrejeno, da odločbo razveljavi in naloži upravnemu organu, da se tožnici prizna status stranke v postopku ureditve meje in parcelacije ..., k.o. D., oziroma, da se ji prizna status stranke v postopku ureditve meje in parcelacije parc. št. 4915/7, 4915/5 in 4915/2, k.o. D., ter naloži toženki povračilo stroškov tožnice.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavil. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožnica kot služnostna upravičenka pravico udeležbe v postopku parcelacije in ureditve meje parcel št. 4915/5 in 4915/7, k.o. D..

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je bil na zahtevo A.A., B.B., C.C. ter D.D. kot lastnikov oziroma solastnikov parc. št. 4915/3, 4915/2, 4915/5 in 4915/7, k.o. D., uveden postopek parcelacije (elaborat ... k.o. D.) po določbi 45. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00). Parcelacija je po določbi 43. člena ZENDMPE združitev parcel in delitev parcel (določba 1. odstavka), združitev parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (določba 2. odstavka), delitev parcel pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (določba 3. odstavka 43. člena). Po določbi 45. člena se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje vpišejo v zemljiški kataster na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (določba 1. odstavka 45. člena). Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo (določba 1. odstavka 46. člena ZENDMPE), postopek ureditve meje in postopek parcelacije pa se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (določba 2. odstavka 46. člena ZENDMPE). Tožnica je priglasila svojo udeležbo v postopek kot stranska udeleženka iz razloga, ker je lastnica zemljišča s parc. št. 4909, k.o. D., v katerega korist je na podlagi sodne poravnave, opr. št. ... z dne 30. 10. 1989, v breme parc. št. 4915/5 in - kot izhaja iz zemljiške knjige - parc. št. 4915/7 vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili. Prvostopni organ je najprej z odločbo, št. ... z dne 12. 3. 2004, njeno priglasitev zavrnil, na podlagi pritožbe tožnice pa ji je z odločbo, št. ... z dne 7. 4. 2004, priznal udeležbo v postopku obnove dela sodne določene meje med parc. št. 4915/5 in 4915/2, k.o. D., ker gre za sodno določeno mejo v postopku, končanem s sodno poravnavo, v katerem je bila določena služnost v korist tožničinega gospodujočega zemljišča - 2. točka izreka, zavrnil pa je njeno udeležbo v postopku ureditve meje in parcelacije (elaborat ... k.o. D.) - 3. točka izreka. Drugostopni organ pa je z izpodbijano odločbo spremenil zadnje navedeno prvostopno odločbo tako, da je tožnici priznal status stranke postopka ureditve meje in parcelacije parcele parc. št. 4915/2, k.o. D.. Sodišče ugotavlja, da je toženka odločila napačno. Tožnica kot lastnica gospodujočega zemljišča po presoji sodišča v obravnavanem postopku ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, kaže na to, da se s samo parcelacijo ne spremeni pravno stanje na nastalih parcelah, tako glede lastninske kot tudi glede drugih stvarnih pravic, kamor sodi tudi stvarna služnost. Tudi po določbi 2. odstavka 225. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljnjem besedilu: SPZ) ostane v primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala, kar pomeni, da se prenaša na tiste parcele, nastale z delitvijo, na katerih se izvršuje. Z izvedbo parcelacije in predhodno ureditvijo meje, ki se jih dotika nova meja, ki nastane zaradi delitve (določba 46. člena ZENDMPE), se torej ne posega v pravni položaj služnostnega upravičenca. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03) sicer ne ureja podrobneje ravnanja zemljiškoknjižnega sodišča v primeru delitve parcel, vendar pa je treba v skladu s splošnimi pravili v dvomu vsekakor vsa bremena nepremičnine, ki je predmet delitve, prenesti tudi na nepremičnine, ki nastanejo z delitvijo. Navedeno posredno potrjuje tudi določba 181. člena ZZK-1, ko glede odpisa nepremičnine v drug zemljiškoknjižni vložek določa prenos vseh vpisov, ki se nanašajo na to nepremičnino. Sodišče bi zato moralo odločitev toženke odpraviti, vendar bi s takšno odločitvijo poseglo v tožničino pravico, zaradi česar izpodbijane odločbe ne bo odpravilo. Glede na navedeno pa sodišče tudi ne more sprejeti ugovora tožnice, da se ji mora priznati status stranke postopka ureditve meje in parcelacije parcel parc. št. 4915/5 in 4915/7, k.o. D., in ga je zavrnilo kot neutemeljenega.

Sodišče tako ugotavlja, da je odločba nezakonita, vendar ne posega v tožničino pravico ali pravno korist, zaradi česar je tožbo zavrnilo na podlagi 1. alinee 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06).

K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožnice je sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 UPB, ZPP), ker tožnica s tožbo ni uspela (na podlagi 1. odstavka 23. člena ZUS sodišče o stroških postopka odloči po določbah ZPP).

Sodišče je ZUS uporabilo na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1, ZUS-1 pa na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.