Jedro

Tožnik lahko zahteva izročitev nepremičnine v posest, če dokaže na njej lastninsko pravico.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Ob drugem odločanju je sodišče prve stopnje zavrnilo še preostali tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala izročitev v posest stanovanje št. 47 v VII. nadstropju, ......, na J., v izmeri 74,17 m2. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 1.607,33 EUR.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo navodila pritožbenega sodišča in sodba nima razlogov za odločitev. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni izkazala lastnine na nepremičnini, ki se je prodala oziroma zamenjala z kupcema G.. Izjava 66 Bled z dne 11.10.1989 in prodajna pogodba z dne 9.10.2006 dokazuje, da je bila investitor gradnje takratna SSS Občine Jesenice. Tožena stranka je bila samo zastopnica, ki je opravljala posle za toženo stranko po izdanem pooblastilu in tožena stranka ne more biti lastnik in ne pogodbena stranka v prodajnih oziroma menjalnih pogodbah. V pogodbah z zakoncema G. je tožena stranka prekoračila pooblastila, ko je izročila nepremičnino last tožeče stranke in prevzela nepremičnino od stranke G. kot svojo lastnino. Prekoračitev pooblastila je nedopustno ravnanje, ki zastopanega ne veže, razen če prekoračitev pooblastila naknadno odobri in s tem tudi vse pravne posledice. Tožena stranka v postopku I Pg 410/2008 zahteva lastnino na stavbi in zemljišču s trditvijo, da je investitor objekta na parceli 796/122 k.o. P..

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za še preostali tožbeni zahtevek za izročitev spornega stanovanja so določbe 37 in 41 člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih po katerih lahko lastnik oziroma domnevni lastnik zahteva izročitev stvari v posest. Tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na spornem stanovanju, kar je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na prodajno pogodbo datirano z 22.9.2005, v kateri je tožena stranka nastopala kot pooblastitelj tožeče stranke, ko pa slednja s strani tožeče stranke oziroma njenega pooblaščenca ni podpisana. V ostalih dveh pogodbah (z dne 10.10.2006 in 8.2.2003), pa je kot prodajalec spornih kupoprodajnih pogodb (po vsebini gre za menjalni pogodbi) navedena tožena stranka, ki je pogodbi tudi podpisala. Sporno stanovanje, ki je tudi predmet sporne menjalne pogodbe, tako ni bilo nikdar v lasti tožeče stranke, niti ga slednja ni imela v posesti, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in je zaradi tega sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Neutemeljena je pritožbena trditev, da sodišče ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča, saj je le-to v razveljavitvenem sklepu samo navedlo, da se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do predloženih kupoprodajnih pogodb, kar je bilo v ponovljenem postopku storjeno. Kakšnih drugih napotkov pa pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje ni dalo. Vse ostale okoliščine v zvezi z zlorabo in prekoračitvijo pooblastila s strani tožeče stranke pri sklenitvi menjalne pogodbe v ničemer ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je tožena stranka v pogodbah nastopala kot prodajalec tudi spornega stanovanja. Prav tako na pravilnost odločitve v ničemer ne vpliva spor o ničnosti pogodbe I Pg 410/2008, na katerega opozarja tožeča stranka v pritožbi.

Glede na navedeno je bilo pritožbo potrebno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).

Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.