Jedro

Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 12. 2011 do 30. 4. 2013 obračunati mesečno razliko v plači s pripadajočimi dodatki med plačo z urno postavko 4,48 EUR (4,48 točke) in plačo z urno postavko 3,96 EUR (3,95 točke), za čas od 1. 5. 2013 do 20. 9. 2015 pa obračunati mesečno razliko v plači s pripadajočimi dodatki med plačo z urno postavko 4,48 EUR (4,48 točke) in plačo z urno postavko 4,10 EUR (4,10 točke), plačati davke in prispevke in tožniku izplačati neto razlike v plači, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, ter da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati razliko v odpravnini v višini, kot bi mu morala biti izplačana upoštevaje prej navedene razlike v plači ter že izplačano odpravnino v višini 3.878,39 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2015 do plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 1.036,08 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal, verjelo pa je pričam, ki imajo interes za uspeh tožene stranke, njihove izpovedi oziroma pisne izjave pa tudi niso skladne. Sodišče bi moralo v skladu z načelom materialne resnice po resnici ugotoviti vsa dejstva, ki so odločilna za odločitev o zahtevku in v skladu s preiskovalnim načelom skrbno presoditi vsak dokaz posebej in vse skupaj. Ker tega ni storilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se z razlogi za zavrnitev dokaznih predlog z vpogledom v plačilne liste, ki naj bi jih predložila tožena stranka. Zaradi neizvedbe teh dokazov je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V tem sporu je relevantno kaj pomeni zapis stopnje ob nazivu delovnega mesta. Delavec se je ob nastopu dela zaposlil na delovnem mestu s stopnjo III, nato pa napredoval na II ter I. Pridobljenih stopenj praviloma ni bilo možno izgubiti. O tem je izpovedal priča A.A.. Sodišče ni zadosti raziskalo dejanskega stanja v zvezi s tem. Glede tega bi bila pomembna izvedba dokaza z vpogledom v plačilne liste tožnika pred spornim obdobjem, pred podpisom nove pogodbe - za varilca III. Pred tem je bil na delovnem mestu ključavničar I. Takrat je bila njegova plača višja. Zgolj določila pogodbe o zaposlitvi niso dovolj za ugotavljanje, kolikšna je bila tožnikova plače pred sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi. Kljub podpisu pogodbe za varilca je še nadalje opravljal dela ključavničarja. Potrebno bi bilo pogledati plačilne liste drugih delavcev na delovnem mestu ključavničarja, zlasti pa plačilno listo B.B., ki je na delovnem mestu oblikovalec kovin opravljal po vsebini takšna dela kot tožnik, njegova plača pa je bila višja. Tožnik bi za enako delo moral prejeti enako plačilo. Bil je neenako obravnavan oziroma diskriminiran. Glede tega je dokazno breme na toženi stranki. Treba bi bilo vpogledati v plačilne liste navedenega delavca. Sodišče je sledilo toženi stranki, da je tožnik opravljal lažja dela, čeprav so dela v IV. tarifnem razredu zahtevna dela. Glede na vrsto, naravo in zahtevnost dela ter glede na dosežena napredovanja bi moral prejemati višjo plačo - vsaj za četrti plačni razred v tej tarifni skupini. Potrebno bi bilo priznanje napredovanj po 48. členu podjetniške kolektivne pogodbe. Predlaga, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek iz naslova razlike v plači od 1. 12. 2011 do 20. 9. 2015 ter posledično tudi zahtevek na priznanje višje odpravnine od prejete. Tožnik od 20. 9. 2015 ni več zaposlen pri toženi stranki. Za navedeno sporno obdobje pa je uveljavljal višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, kar je opiral zlasti na okoliščino, da je bil pred sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2006 že upravičen do višje plače, kar smiselno prikazuje kot odvzem napredovanj. Trdil je tudi, da bi moral biti upravičen do tolikšne plače kot sodelavec B.B.. S tem je uveljavljal pravico do enakega plačila za enako delo, torej je zatrjeval neenako obravnavo oziroma diskriminacijo. To vse je povezano z vprašanjem upravičenja do višjega plačila za dejansko delo kot po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni sledilo.

7. Stranki sta prvo pogodbo o zaposlitvi sklenili 1. 3. 2001 za določen čas za delovno mesto konstrukcijski ključavničar II (IV. tarifni razred) - plačilo 604,71 SIT na uro. Z aneksom k tej pogodbi sta stranki 1. 9. 2002 spremenili naziv delovnega mesta v konstrukcijski ključavničar I (IV. tarifni razred) in zvišali plačo - plačilo 723,96 SIT na uro. Dne 19. 12. 2006 sta sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 5. 12. 2006 za delovno mesto varilec III (IV. tarifni razred in 2. plačilni razred) - plača 139.520,16 SIT na mesec. Dne 5. 3. 2008 sta sklenili še pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto ... varilec (IV. tarifni razred) - plačilo 3,44 EUR na uro oziroma 598,56 EUR na mesec. Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, so bila vsa delovna mesta uvrščena v isti tarifni razred, kar je relevantno z osnovnega vidika zahtevnosti dela, stopnje ter vrste izobrazbe. Znotraj posameznega tarifnega razreda je bil pri toženi stranki predviden razpon plačil. Glavno razlikovanje v plačilu se je kazalo v stopnji delovnega mesta - III, II ali I. Kot izhaja tudi iz pritožbe, je bilo praviloma tako, da se je delavec zaposlil na delovnem mestu III, nato pridobil stopnjo II ter nato I, kar je bilo povezano tudi z višjim plačilom.

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi s tem ni zadosti raziskalo. A.A. je zaslišan kot priča pojasnil, da je kljub temu, da je delavec praviloma prehajal po stopnjah od III proti I, bila možna vrnitev na nižjo stopnjo delovnega mesta - npr. iz razloga poteka delovnega procesa. V spornem primeru je bilo tako, da je tožnik leta 2008 podpisal novo pogodbo za delovno mesto nižje (III.) stopnje, kar ni nedopustno. Tožnikovih navedb o napredovanjih tudi ni mogoče razumeti v smislu prenosa pridobljenih napredovanj ob premestitvi v javnem sektorju. Prav tako priznanja napredovanja ni dopustno vtoževati brez predsodnega varstva pravic pri delodajalcu.

9. Pomembno je tudi, da tožnik pogodb o zaposlitvi ni nikoli izpodbijal. Četudi je v postopku na prvi stopnji navajal, da jo je podpisal v strahu pred izgubo zaposlitve, je bila ta pogodba vendarle veljavno sklenjena. Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

10. Resda je ugotovilo, da se tožnikovo delo leta 2006 po vsebini ni spremenilo tako, da bi postalo delo varilca, pač pa je bilo to še nadalje delo ključavničarja, vendar pa ta nepravilnost ne pomeni tudi napačnega dogovora o višini plačila, glede katerega je ključna okoliščina IV. tarifni razred ter stopnja delovnega mesta. Ugotovilo je tudi, da je tožnik po sklenitvi pogodbe z dne 19. 12. 2006 začel opravljal lažja pomožna dela, kar je ustrezalo tožnikovi zdravstveni zmožnosti. Sam je izpovedal tudi o tem, da je v letu 2008 kot starejši delavec, ki je imel težave s koleni, prešel na lažje delo.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dela, ki jih je dejansko opravljal tožnik, niso spadala v delokrog višje vrednotenega delovnega mesta, da bi bil po tej podlagi upravičen do višjega plačila za dejansko delo, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.

12. Ni res, da bi moralo sodišče za pravilno ugotovitev o tem vpogledati plačilne liste tožnikovih sodelavcev ter tožnikove plačilne liste iz časa pred spornim obdobjem. Vsebina plačilnih list ni odločilna za raziskovanje dejanske vsebine tožnikovega dela. Plačilne liste bi bile relevantne šele v primeru raziskovanja višine razlike v plači, do katere bi bil tožnik upravičen, sodišče pa že temelja tožnikove terjatve (dejansko opravljanje višje vrednotenega dela) ni ugotovilo.

13. Posledično je neutemeljeno tudi tožnikovo vztrajanje, da je bil glede plačila za delo neenakopravno obravnavan v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Trditev o diskriminatorni obravnavi je oprl zlasti na primerjavo s sodelavcem B.B., ki naj bi opravljal enaka dela, sodišče pa je ob pravilni uporabi pravil o dokaznem bremenu ugotovilo, da je le deloma opravljal enako delo kot tožnik.

14. Pritožba sodišču prve stopnje v zvezi z navedenimi dejanskimi ugotovitvami neutemeljeno očita zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa tudi postopkovne kršitve. Zavrnitev dokaznih predlogov je ustrezno obrazložilo, ugotovilo je vsa odločilna dejstva in oblikovalo ustrezno dokazno oceno (8. člen ZPP). Neutemeljen je pritožbeni očitek kršitve načela materialne resnice, saj to načelo v delovnih sporih ni več uzakonjeno. Nerelevanten je tudi pavšalni očitek kršitve preiskovalnega načela, ki omogoča sodišču, da če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1).

15. Ker niso podani v pritožbeni uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, 155. člena in 165. člena ZPP).