Jedro

Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.

Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.

Izrek

I. Pritožba prvo tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011, potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka v delu, v katerem je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 razveljavljen in tožbeni zahtevek zavrnjen, in v izpodbijani IV. točki izreka, spremeni tako, da je P. S. dolžan solidarno z M., d.o.o., na podlagi pravnomočne III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje tožeči stranki v roku 8 dni plačati tudi preostanek glavnice v višini 944,12 EUR, in sicer v skladu s sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila in se v tem delu in v delu 3. točke izreka sklepa o izvršbi (za izvršilne stroške v znesku 36,90 EUR s pripadajočimi obrestmi) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 vzdrži v veljavi; v izpodbijani V. točki izreka pa tako, da sta prvo in drugo tožena stranka dolžni tožeči stranki v roku 8 dni solidarno povrniti njene pravdne stroške v znesku 492,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka dalje do plačila.

III. Prvo tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 440,16 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se ugotovi, da je tožnica umaknila tožbo za znesek 314,72 EUR, zaradi česar se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 za ta znesek v 1. točki izreka razveljavi in se v tem delu postopek ustavi (I. točka izreka), glede P. S. pa se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 vzdrži v veljavi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da tožeči stranki v roku 8 dni plača glavnico 1.258,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2012 dalje do plačila, znesek 65,45 EUR kot preostanek zakonskih zamudnih obresti za obdobje zapadlosti vtoževanih računov do 5.4.2012, zakonske zamudne obresti od glavnice v višini 2.517,69 EUR od 6.4.2012 dalje do plačila zadnjih 6 polletnih obrokov, pri čemer je datum plačil razviden iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011, in 80,28 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2011 dalje do plačila, delno pa se razveljavi v 1. točki (za obveznost iz III. točke izreka te odločbe) in delno v 3. točki (za izvršilne stroške v znesku 36,90 EUR s pripadajočimi obrestmi) izreka sklepa in se v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrne (II. točka izreka); M., d.o.o., pa je dolžan tožeči stranki v roku 8 dni od dneva izdaje te odločbe plačati preostanek glavnice v višini 944,12 EUR in sicer v skladu s sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da kar zahteva tožeča stranka drugače (solidarna odgovornost prvo tožene stranke z drugo toženo stranko) se zavrne (IV. točka izreka), toženi strani pa sta dolžni tožeči stranki v roku 8 dni od prejema te odločbe povrniti njene pravdne stroške v znesku 492,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper II., IV. in V. točko izreka izpodbijane sodbe je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da je prvo toženec dolžan tožnici skupaj z drugo toženko solidarno plačati še razliko do zahtevka, kakršen je bil opredeljen v vlogi tožnice z dne 27.2.2013, prav tako pa tožencema v roku 15 dni naloži v solidarno plačilo tudi pravdne stroške tožnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške. Zoper II. in V. točko izreka izpodbijane sodbe je zaradi napačne uporabe materialnega prava vložil pritožbo tudi prvo toženec in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama, pri čemer je tožnica na pritožbo prvo toženca odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, prvo tožencu pa v roku 15 dni naloži v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožnice, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba prvo tožene stranke pa ni utemeljena.

5. Iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da tožnica od tožencev kot solidarnih zavezancev vtožuje plačilo računa št. 10/100438 z dne 22.6.2010 v znesku 1.689,86 EUR (priloga A2) in računa št. 10/100587 z dne 5.8.2010 v znesku 827,83 EUR (priloga A3). Tožnica je bila prvotno v pogodbenem razmerju z M., s.p., ki je bil dne 7.11.2010 izbrisan iz sodnega registra, njegovo podjetje pa je bilo dne 8.11.2010 preneseno na prevzemno družbo M., d.o.o. - drugo toženko (prilogi A4-A5, priloga B5, vpogled v Ajpes). Nad drugo toženko je bil nato dne 20.1.2011 začet postopek prisilne poravnave, dne 23.8.2011 pa je bil izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011, s katerim je bilo določeno, da se terjatve upnikov poplačajo v višini 50%, poplačilo pa se izvede v 8 enakomernih polletnih obrokih s tem, da prvi obrok zapade v plačilo v 6 mesecih po potrditvi prisilne poravnave (priloga A6). Ker drugo toženka vtoževane terjatve razen dveh obrokov v znesku 314,72 EUR (prilogi A7-A8), za kar je tožnica umaknila tožbo, ni poravnala in ker so predmetne obveznosti nastale in zapadle v plačilo pred vpisom prenosa s.p. na drugo toženko v sodni register, tožnica sedaj od prvo toženca zahteva plačilo celotne glavnice v višini 2.517,69 EUR, preostanek obresti v znesku 65,45 EUR in nadaljnje obresti od celotne glavnice od 6.4.2012 dalje do plačila, od drugo toženke pa plačilo 50% glavnice, zmanjšane za že plačana obroka, vse skupaj pod pogoji iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

Glede pritožbe prvo toženca

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da drugo toženka odgovarja za vtoževane obveznosti zgolj v omejenem obsegu, to je v skladu s pogoji iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 2011/2010 z dne 23.8.2011, saj gre za obveznosti, ki so nastale in zapadle pred začetkom postopka prisilne poravnave (1. odstavek 160. člena in 212. člen ZFPPIPP). Pritožbeno stališče, da postopek prisilne poravnave nad drugo toženko učinkuje tudi v razmerju med tožnico in prvo tožencem, pa ni pravilno. Zaradi prenosa podjetja na drugo toženko se namreč odgovornost podjetnika v razmerju med njim in tožnico ni spremenila. Do prenosa podjetja na kapitalsko družbo je podjetnik - prvo toženec odgovarjal za obveznosti, ki so predmet te pravde, z vsem svojim premoženjem (1. odstavek 7. člena ZGD-1). Tudi po njegovem izbrisu iz sodnega registra in prenosu podjetja na drugo toženko pa tožnici - v primeru, da družba teh obveznosti ne izpolni - odgovarja za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, z vsem svojim premoženjem (672. člen ZGD-1). Njegova odgovornost je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), subsidiarna (za izpolnitev je zavezan samo v primeru, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni) in solidarna (upnik lahko terjatev po poljubnem ključu porazdeli med oba, ki zanjo odgovarjata). Takšna zakonska ureditev onemogoča, da bi upniki prenesenih obveznosti zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo (S. Prelič: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 3. knjiga, str. 935).

7. V tem smislu so nepomembne predpostavke prvo toženca, kaj bi se zgodilo, če bi bil postopek prisilne poravnave uveden že zoper podjetnika, saj v konkretnem primeru do te situacije ni prišlo. Prav tako ni res, da vtoževane obveznosti kar se tiče prvo toženca še niso zapadle v plačilo, saj je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da sta oba računa v plačilo zapadla še pred prenosom podjetja s.p.-ja na drugo toženko, prvo toženec pa za vtoževane obveznosti ne odgovarja pod pogoji iz sklepa o potrjeni prisilni poravnavi. Prvo toženec nasprotno za obveznosti do tožnice odgovarja v celoti, podobno kot porok. Slednji namreč v skladu z 2. odstavkom 1022. člena OZ kljub morebitnemu zmanjšanju obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave upniku odgovarja za ves znesek svoje obveznosti. Sprememba pravnega režima odgovornosti za obveznosti namreč ne sme iti v škodo upnika - tožnice, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da prvo toženec za vtoževano obveznost (upoštevajoč spodaj navedeno stališče o njegovi solidarni odgovornosti za obveznost v višini 944,12 EUR) odgovarja v celoti.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo prvo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011, potrdilo (353. člen ZPP).

Glede pritožbe tožnice

9. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo, samostojni podjetnik posameznik - prvo toženec za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. V primeru subsidiarnega poroštva in osebne odgovornosti družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo, ki ju je mogoče analogno uporabiti v konkretnem primeru, je izrecno določeno, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika, in sicer tako da ga pisno pozove k izpolnitvi in mu v pisni zahtevi določi tudi rok za izpolnitev (1. odstavek 1019. člena OZ, 100. člen ZGD-1). OZ in ZGD-1 tako ne določata pogoja, da mora upnik najprej tožiti glavnega dolžnika oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Ko sta izpolnjena oba pogoja (dospelost terjatve glavnega dolžnika in njegova neizpolnitev in upnikova pisna zahteva glavnemu dolžniku z določitvijo roka), obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka (družbenika) ali od glavnega dolžnika ali pa od obeh kot solidarnih dolžnikov (V. Kranjc: Obligacijski zakonik (OZ) (posebni del) s komentarjem, 4. knjiga, str. 1048, GV Založba, Ljubljana 2004).

10. V konkretnem primeru prevzemna družba prevzetih obveznosti, ki so nastale v razmerju med tožnico in prvo tožencem v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom statusnega preoblikovanja v register, ob zapadlosti ni izpolnila oziroma jih je izpolnila le delno (za umaknjen del zahtevka). Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko, to je dne 14.4.2011 (podobno VDSS sodba Pdp 567/2012 z dne 6.9.2012 in VSC sodba Cp 726/2011 z dne 15.2.2012). V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna, kar pomeni, da za obveznost v višini 944,12 EUR, ki jo je v skladu s sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011 tožnici dolžna plačati drugo toženka, solidarno odgovarja tudi prvo toženec. Drugače rečeno, prvo toženec tožnici dolguje celotno vtoževano obveznost, pri čemer za obveznost do višine 944,12 EUR nastopa kot solidarni dolžnik skupaj z drugo toženko.

11. Ker je sodišče prve stopnje napačno omejilo obveznost prvo toženca, da je tožnici dolžan plačati le polovico vtoževane obveznosti - kolikor je ni oziroma je ne bo dolžna pod pogoji prisilne poravnave plačati drugo toženka, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka v delu, v katerem je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 razveljavljen in tožbeni zahtevek zavrnjen, in v IV. točki izreka, spremenilo tako, da je P. S. dolžan solidarno z M, d.o.o., na podlagi pravnomočne III. točke izreka sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Pg 24/2012 z 18.3.2012 tožnici v roku 8 dni plačati tudi preostanek glavnice v višini 944,12 EUR, in sicer v skladu s sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2011/2010 z dne 23.8.2011, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila in v tem delu in v delu 3. točke izreka sklepa o izvršbi (za izvršilne stroške v znesku 36,90 EUR s pripadajočimi obrestmi) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7691/2011 z dne 24.1.2011 vzdržalo v veljavi. Posledično je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških (V. točka izreka), in sicer tako, da sta prvo toženec in drugo toženka dolžna tožeči stranki solidarno v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 492,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka dalje do plačila (5. alineja 1. odstavka 358. člena ZPP).

12. Ker je tožnica uspela s svojo pritožbo, ji je prvo toženec dolžan povrniti njene pritožbene stroške v znesku 440,16 EUR, sam pa nosi svoje pritožbene stroške (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3210) v višini 196,80 EUR, 20 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002), 20% DDV in sodno takso v višini 180 EUR. Tožnica pa sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj njen odgovor ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v tem smislu ni bil potreben.

13. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.