Jedro

Sodišče se načeloma strinja s sklepanjem, da je izvajanje del, za katera je glede na njihovo naravo in obseg očitno potrebno gradbeno dovoljenje, okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa obstoj take okoliščine sam po sebi še ne pomeni, da se je predlagatelj na ta način seznanil z izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski upravni organ ugodil predlogu A.A. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) za obnovo postopka, v katerem je bilo tožniku izdano enotno dovoljenje za prizidavo poslovno - stanovanjskega objekta z nadstrešnico in pasažo, spremembo namembnosti obstoječe delavnice za avtoelektriko v kuhinjo s prometno in komunalno ureditvijo na zemljiščih parc. št. 1336/2 (sedaj 1336/9), 1336/4 in 1336/5 (sedaj 1336/7) - dostop, vse k. o. ..., in sicer v obsegu, da se prizadeto stranko vključi v postopek.

2. V obrazložitvi opisuje dosedanji potek postopka in v zvezi s pravočasnostjo predloga ugotavlja, da je prizadeta stranka avgusta 2002 gradbeni inšpekciji prijavila dela, ki jih je izvajal tožnik, ker je menila, da za ta dela nima gradbenega dovoljenja. Ker s strani inšpekcijskih služb ni bilo odziva, se je 11. 12. 2002 obrnila na UE Ljubljana, Izpostavo Vič - Rudnik, kjer je izvedela, da je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje in ji je bila kopija tega tudi vročena. Glede na navedeno ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka, vložen 16. 12. 2002, pravočasen. V zvezi s pravnim interesom navaja, da se predmetna gradnja nahaja na območju, kjer je v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Ur. l. RS, št. 9/94 in 73/98 - v nadaljevanju PUP) določen odmik vsaj 4 m od parcelne meje soseda, pri manjšem odmiku pa je treba v lokacijski dokumentaciji podrobno utemeljiti poseg in predložiti mnenje mejaša. Ker iz predložene lokacijske dokumentacije izhaja, da odmik gradnje od parcele prizadete stranke št. 1335/8 k. o. ... znaša le 0,5 m, upravni organ zaključuje, da je s tem izkazan njen pravni interes za udeležbo v tem postopku.

3. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter posledično napačno uporabila materialni predpis. Meni, da prizadeta stranka ni izkazala pravnega interesa, saj ni zatrjevala (niti dokazala), da gradbeno dovoljenje vpliva na izvrševanje njenih pravic. Poslabšanja ekonomske izrabe in vrednosti zemljišča ter oteženega priključka na javno cesto, kar je uveljavljala prizadeta stranka, morebitna razveljavitev gradbenega dovoljenja ne more spremeniti. Gre torej za dejanski in ne pravni interes. Meni še, da je ugotovitev o pravočasnosti obravnavanega predloga za obnovo postopka napačna, saj mu sklicevanje na datum vročitve odločbe onemogoča pravno varnost. Izpostavlja, da je prizadeta stranka za odločbo izvedela (oziroma ji je bila vročena) najkasneje februarja 2002, ko je investitor pričel z gradbenimi deli, oziroma avgusta 2002. Opozarja, da je dokumentacija upravnega organa nepopolna, ker ne razpolaga s ključnimi dokazili, kot so potrdila o vročitvi gradbenega dovoljenja in o vpogledih v upravno dokumentacijo. Ne strinja se, da kršitev pravil o vročanju ne vpliva na predmetni postopek. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep in drugostopenjsko odločbo odpravi. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov upravnega spora.

5. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila. Tudi prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev glede ugotovitve pravočasnosti predloga za obnovo postopka ter izkazanega pravnega interesa pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z navedbami v tožbi pa dodaja:

8. Obravnavani upravni postopek o obnovi postopka se je začel v letu 2002, ko je ZUP v 5. točki prvega odstavka 263. člena določal, da začne subjektivni rok za vložitev predloga teči z vročitvijo odločbe stranki, ki je predlagatelj obnove postopka. Zaradi zagotovitve poštenega izvrševanja procesnih pravic udeležencev postopka je sodna praksa podoben učinek pripisala dejavnosti, iz katere je mogoče sklepati na izdajo odločbe, ali seznanitvi z odločbo na kakšen drug način kot z vročitvijo (glej npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 657/2001 z dne 16. 10. 2002 in I Up 1108/2000 z dne 5. 4. 2001).

9. Po tedanji ureditvi je bila torej odločilnega pomena ugotovitev, kdaj je bila odločba prizadeti stranki vročena oziroma kdaj je izvedela, da je bila izdana odločba, glede katere predlaga obnovo postopka, s čimer je pričel teči enomesečni subjektivni rok.

10. Tožnik svoje navedbe o tem, kdaj je prizadeta stranka izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, opira na objektivne podatke o pričetku gradbenih del. 11. Sodišče se načeloma strinja s sklepanjem, da je izvajanje del, za katera je glede na njihovo naravo in obseg očitno potrebno gradbeno dovoljenje, okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa obstoj take okoliščine sam po sebi še ne pomeni, da se je predlagatelj na ta način seznanil z izdajo gradbenega dovoljenja.

12. Ni namreč mogoče šteti za splošno znano dejstvo, da se nobena gradnja ne odvija brez izdanega gradbenega dovoljenja. Ravnanje prizadete stranke, ki je sporno gradnjo prijavila gradbeni inšpekciji, tudi po presoji sodišča kaže ravno na njeno prepričanje, da tožnik nima gradbenega dovoljenja. Po drugi strani pa tožnik niti ne navaja, da je v skladu z določbo 57. člena tedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov poskrbel za označitev gradbišča z gradbiščno tablo, na kateri je morala biti med drugim navedena številka gradbenega dovoljenja, datum njegove izdaje in organ, ki ga je izdal (2. točka 18. člena Pravilnika o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča), na podlagi česar bi se prizadeta stranka glede na okoliščine konkretnega primera lahko zagotovo seznanila z izdanim gradbenim dovoljenjem.

13. Glede na navedeno je ugotovitev, da je predlog za obnovo postopka, ki ga je prizadeta stranka vložila 16. 12. 2002 pravočasen, pravilna. Na to odločitev ne vpliva okoliščina, da v upravnem spisu ni vročilnice o vročitvi gradbenega dovoljenja, saj dejstvo, da je tožnica prejela gradbeno dovoljenje 11. 12. 2002, niti ni sporno.

14. Glede izkazanega pravnega interesa sodišče pojasnjuje, da stranski udeleženec po prvem odstavku 43. člena ZUP vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. 15. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011).

16. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prizadeta stranka lastnica poti, ki poteka po njenem zemljišču parc. št. 1335/8 k. o. ..., in da ta pot poteka ob tožnikovi parceli, na kateri se izvaja predmetna gradnja. Zanjo je zato relevantna določba v zadevi uporabljenega PUP, ki v točki 10.3 5. člena določa odmik vsaj 4 m od parcelne meje soseda, pri manjšem odmiku pa je treba v lokacijski dokumentaciji podrobno utemeljiti poseg in predložiti predhodno mnenje mejaša. 17. Zato je tudi po presoji sodišča izkazan njen pravni interes za udeležbo v tem postopku zaradi zagotovitve zadostnega odmika spornega objekta od svoje parcelne meje. Na navedeno ne vpliva okoliščina, da je ta objekt že zgrajen. Po drugem odstavku 281. člena ZUP se sicer v primeru, če se odločba razveljavi, ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, vendar pa ne morejo nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice. Navedeno pomeni najmanj to, da tožnik v tem primeru na tem objektu ne bo mogel veljavno izvajati morebitnih drugih gradbenih del. 18. Na odločitev v zadevi ne vplivajo niti ostale tožbene navedbe, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), je sodišče odločilo brez glavne obravnave. V zvezi s tožnikovim predlogom, naj sodišče izvede do sedaj predlagane dokaze, sodišče poudarja, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge in dokazne predloge konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi in predlagani dokazi so predmet preizkusa v upravnem sporu. V zvezi s predlogom za njegovo zaslišanje pa tožnik ni obrazloženo navedel, katero dejstvo naj bi se s tem ugotavljalo.