Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvedeni dokazi že med dokaznim postopkom učinkujejo na stopnjo prepričanja udeležencev v kazenskem postopku o utemeljenosti obtožbe. Stopnja dokazanosti pa vpliva na aktivnosti strank in sodišča, spodbuja k iskanju novih dejstev in novih dokazov, vpliva pa tudi na odločitve sodišča, ali so predlagani dokazi relevantni in koristni oziroma potrebni.
Zahteva zagovornikov obsojenega D.P. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni D.P. je dolžan plačati 500 eurov povprečnine.
Obsojenemu D.P. je bila zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po 5. odstavku v zvezi s 3. in 2. odstavkom 208. člena KZ izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo enega leta zapora in preizkusno dobo dveh let, dolžan pa je plačati tudi stroške kazenskega postopka.
Obsojenčevi zagovorniki so zoper sodbi vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Navajajo, da je preiskovalni sodnik v zapisniku o ogledu kraja delovne nesreče v nasprotju z nameni te listine zapisal domnevo, da je obsojenec kazensko odgovoren za nesrečo. Sodišče naj bi neutemeljeno zavrnilo zahtevo obrambe, da se izloči predsednica sodečega senata, ker je zavrnila dokazni predlog obrambe zaradi vnaprejšnjega prepričanja, da je obsojenec kriv za nesrečo, kar je razvidno iz obrazložitve odločitve. Predlagajo, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Vrhovni državni tožilec odgovarja, da zahteva ne uveljavlja nobene določne kršitve kazenskega postopka. Z navedbo, da je preiskovalni sodnik v zapisniku o ogledu izrazil domnevo, da je obsojenec kršil pravila o varnosti pri delu, zahteva ne utemeljuje nobene kršitve postopka, ta zapis pa tudi ni vplival na pravilnost odločitve sodišča. Zahteva tudi ne pove določno, ali uveljavlja bistveno kršitev postopka po 2. točki 1. odstavka 371. člena ali kršitev po 2. odstavku 371. člena v zvezi s 6. točko 39. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) glede neuspele izločitve predsednice senata.
Zahteva zagovornikov obsojenega D.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena, 1. odstavka 421. člena in 1. odstavka 424. člena ZKP lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodbe. Zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče preizkuša le tiste kršitve zakona, ki jih zahteva uveljavlja, kar pomeni, da morajo biti kršitve jasno in določno opredeljene in obrazložene, saj sicer preizkus ni mogoč.
Dežurni preiskovalni sodnik je v zapisniku o ogledu kraja delovne nesreče utemeljil odločitev, da odredi sodno obdukcijo ponesrečenega F.D. s tem, da se v tej fazi postopka utemeljeno lahko sklepa, da je glavni premikač D.P. povzročil delovno nesrečo, ker je kršil pravila o varstvu pri delu. Zahteva ne pojasni, zakaj bi bila takšna obrazložitev odločitve preiskovalnega sodnika v nasprotju z določbami 80. člena, zlasti 3. odstavka, ZKP (ali kakšno drugo določbo ZKP), zato tega ugovora ni mogoče preizkusiti. Zavrnitev enake pritožbene navedbe je sodišče druge stopnje utemeljeno in razumno obrazložilo v zadnjem odstavku na drugi in v 1. odstavku na tretji strani svoje sodbe.
Zagovornik je na glavni obravnavi dne 29.3.2005 predlagal, da se priskrbi tahograf z analizo hitrosti lokomotive in opravi rekonstrukcija, ker "še niso razjasnjeni vsi vzroki, ki vplivajo na vzročno zvezo". Sodišče je oba predloga zavrnilo, glede tahografa z utemeljitvijo, da hitrost kompozicije ob nesreči za obstoj kaznivega dejanja ni pomembna, glede rekonstrukcije pa s tem, da je iz priloženih fotografij vidno, da strojevodja delavcev na podestu lokomotive ni mogel videti, da pa jih je po izpovedbah že zaslišanih prič obsojenec videl, saj je stal ob njih in bi moral tak prevoz oziroma položaj prepovedati v skladu s svojimi delovnimi dolžnostmi.
Zaradi takšne obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga za rekonstrukcijo je zagovornik zahteval izločitev predsednice senata, ker da je z njo izrazila vnaprejšnje prepričanje o krivdi obsojenca. Zahtevo za izločitev je predsednica sodišča prve stopnje zavrnila, ker iz takšne obrazložitve ni moč sklepati na nepristranskost predsednice senata.
V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je zagovornik trdil, da bi morala biti predsednica senata izločena iz navedenega razloga. Sodišče druge stopnje je ta del pritožbe zavrnilo in ponovilo stališče, da obrazložitev zavrnitve predloga za rekonstrukcijo ne vsebuje vnaprejšnjega mnenja predsednice senata o krivdi obsojenca, ampak le povzema del izpovedb že zaslišanih prič o položaju obsojenca in podrejenih delavcev na vlakovni kompoziciji, sicer pa pritožba tudi ni povedala, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odstavek na 3. strani sodbe sodišča druge stopnje).
Tudi stališče Vrhovnega sodišča je, da iz obrazložitve zavrnitve predloga obrambe za rekonstrukcijo ne izhaja, da ga je predsednica senata zavrnila zaradi vnaprejšnjega prepričanja o krivdi obsojenca. Ni dvoma, da izvedeni dokazi vsak zase in v povezavi z drugimi že med dokaznim postopkom, sorazmerno s svojo težo in prepričljivostjo, učinkujejo na stopnjo prepričanja udeležencev v kazenskem postopku o utemeljenosti obtožbe. Stopnja dokazanosti vpliva na aktivnosti strank in sodišča, spodbuja k iskanju novih dejstev in novih dokazov, vpliva pa tudi na odločitve sodišča, ali so predlagani dokazi relevantni in koristni oziroma potrebni. Relevantnost in koristnost dokazov sodišče ocenjuje na podlagi stanja v določeni fazi dokaznega postopka in se ta presoja lahko spreminja.
Sodišče je zavrnilo zagovornikov predlog za rekonstrukcijo kot nepotreben, ker so ga fotografije v spisu in izpovedbe že zaslišanih prič očitno pripeljale do zaključka, da z rekonstrukcijo ne bo mogoče bolje razčistiti "vzročne zveze", s čimer je zagovornik utemeljeval svoj predlog. Stališče, da zavrnitev dokaznega predloga obrambe praktično pomeni izražanja pristranskosti sodišča, nasprotuje pravici sodišča, da samo odloči, kateri dokazi so materialnopravno relevantni za konkretno zadevo.
Zahteva za varstvo zakonitosti vidi vnaprejšnjo opredelitev o krivdi obsojenca v tem, da se je predsednica senata v obrazložitvi zavrnitve rekonstrukcije sklicevala na obsojenčeve delovne dolžnosti, čeprav o njih še ni prebralo opisa del in nalog obsojenca. Toda predlagana rekonstrukcija delovne nesreče k razčiščenju obsojenčevih delovnih dolžnosti po opisu del in nalog ne bi prav nič prispevala, iz izpovedb že zaslišanih prič pa je bilo dovolj jasno, da je bila delovna dolžnost obsojenca, da prepreči nevarne prevoze delavcev. Zaradi te obrazložitve zavrnitve obrambnega dokaznega predloga ni bila obrambi prav v ničemer okrnjena možnost, da preverja in izpodbija dokaze o tem, da je bil obsojenec po opisu njegovih delovnih dolžnosti dolžan preprečiti nevaren prevoz podrejenih delavcev in tega zahteva za varstvo zakonitosti tudi ne trdi.
Ker zahteva zagovornikov obsojenega D.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.
Po določbah 98.a člena, 1. odstavka 95. člena in 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri višine povprečnine je Vrhovno sodišče v skladu z določbami 3. odstavka 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere obsojenca, kot sta jih ugotovili sodišči v rednem postopku, ter zamotanost zadeve.