Jedro

Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker v naknadno odrejenem roku sodišču ni vrnila izpolnjene izjave o premoženjskem stanju in predložila zahtevanih dokazil o prihrankih in dohodkih.

2. Tožnica se je pravočasno pritožila zaradi „kršitve določil ZPP“. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev. Navaja, da je bilo njenemu pooblaščencu 30.3.2004 naloženo, naj sodišču pošlje izjavo o njenem premoženjskem stanju. Pooblaščenec je izpolnjeno izjavo vrnil 7.4.2009, in sicer pod sprejemno št. 11035 pri Pošti Trbovlje, kar je razvidno iz popisa oddanih pošiljk. Tudi teža pošiljke (68 g) ustreza teži obrazca izjave z navodilom za izpolnjevanje. Tožnik in pooblaščenec torej ni zamudil roka, zato naj sodišče, če je izjavo založilo, tožnico ponovno pozove k predložitvi izjave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožničin pooblaščenec je sklep sodišča prve stopnje, ki ga je v zvezi s predlagano oprostitvijo plačila sodnih taks pozvalo k predložitvi predpisanih dokazil o premoženjskem stanju in dohodkih, prejel 30.3.2009. V ta namen odrejeni 15-dnevni rok je iztekel 14.4.2009. Iz spisa ni razvidno, da bi tožnica ali njen pooblaščenec do takrat sodišču izročila zahtevane listine. Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009, na katerega se sklicuje pritožba, sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.

5. Tožnica po navedenem (zaenkrat) ni upravičena do predlagane oprostitve plačila sodnih taks, ker ni predložila zahtevanih dokazil, ki so pogoj za vsebinsko presojo njenega predloga. Sodišče prve stopnje bi sicer njen predlog zato moralo zavrniti in ne zavreči, vendar sodišče druge stopnje kljub temu ni poseglo v izpodbijani sklep, saj tožnica od njegove spremembe oziroma zavrnitve predloga ne bi imela nobene pravne koristi.

6. Ker je pritožbeni preizkus pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. list RS, št. 73/07 – UPB 3, 45/08 in 57/09) potrdilo izpodbijani sklep.