Jedro

Dogovor o spremembi solastninskih deležev zaradi vlaganj morajo skleniti vsi solastniki. Povedano drugače: pri sestavi in podpisu take pogodbe morajo sodelovati vsi solastniki, katerih solastninski deleži se spreminjajo, in doseženo mora biti njihovo soglasje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da 1/3 nepremičnin vl. št. 3970, k. o... predmestje in 1/3 nepremičnin vl. št. 3060 iste k. o. ne spada v zapuščino po pokojnem L.T.; za ugotovitev, da sta tožnika lastnika teh nepremičnin, in zahtevek, da pristojna zemljiška knjiga vpiše tako lastninsko pravico v korist tožnikov. Odločilo je še o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V reviziji razlaga, da izjava o skupni gradnji vsebuje intabulacijsko klavzulo, v njej je zapis, da ne gre za prenos lastninske pravice, ampak za ugotovitev deležev pri skupni gradnji. Tožeča stranka ponovno poudarja, da ni šlo za prenos lastništva, marveč za ugotovitev, kolikšen delež solastnine pripada tistim, ki so na nepremičnini delali in vanjo vlagali lastna sredstva. Prav tako ni pomembno, da A.T., ki se je sicer s tako razporeditvijo strinjala, ni izjave takoj podpisala, ampak je podpis odložila za kasnejše obdobje, ne da bi s tem izrazila svoje nestrinjanje z vsebino izjave. Napačno je stališče v izpodbijani sodbi, da solastnik lahko razpolaga s svojim deležem le, ko gre za vlaganja v njegov solastninski delež. Tako stališče je v nasprotju z določbo drugega odstavka 14. člena ZTLR. Nobene pravne ovire ni, zaradi katere solastnik ne bi smel prevrednotiti vrednosti dela, ki ga je sam vložil v nepremičnino, in dovoliti drugemu, ki je vlagal v nepremičnino, da doseže višini vlaganja ustrezen odstotek vrednosti nepremičnine. To sta pokojna starša z izjavo o skupni gradnji storila, njuna odločitev pa je veljavna tudi za njune pravne naslednike. Nelogično je stališče izpodbijane sodbe, da sicer ni identitete zahtevkov, da pa se učinki prejšnje sodbe raztezajo na nova razmerja. Tako stališče je protislovno. Če se učinki prejšnje sodbe res raztezajo na stranke v tej zadevi, bi to pomenilo, da je treba tožbo zavreči. Očitno to ne drži, saj so bile stranke napotene na pravdo v zapuščinskem postopku. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Revizija predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je izjavila, da ne bo odgovorila na vloženo revizijo, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je dovoljeno vložiti le iz točno določenih razlogov, med njimi pa ni nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Pri presoji izpodbijane sodbe je tako revizijsko sodišče vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje.

Presoja sodišč, da ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov v tej pravdni zadevi in zadevi z opr. št. IV P 495/80 ( ki je bila večkrat spreminjana), je pravilna. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da gre v tem sporu za nov historični dogodek in pravno podlago. Razlogi v izpodbijani sodbi so jasni in prav nič nelogični ali protislovni. Pravilna je tudi obrazložitev v delu, da se učinki prejšnje sodbe raztezajo na to pravdno zadevo. Pravnomočna sodba je bila podlaga za vknjižbo (drugačnih) solastninskih deležev na celotni nepremičnini, torej tudi na tistem deležu, na katerem je bil pokojnik vknjižen kot solastnik. Ta je imel položaj enotnega (dispozitivnega) sospornika.

Tožeča stranka svoj zahtevek temelji na "dogovoru o skupni gradnji z dne 8.5.1980" in z dejstvi, da sta tožnika izvršila določena - nova - vlaganja v obravnavano nepremičnino. Opozoriti je treba, da obstoječe zemljiškoknjižno stanje ni predmet presoje tega revizijskega preizkusa, saj ne gre za trditve, da vknjižba v zemljiški knjigi ni pravilna. Tožeča stranka trdi, da je pokojnik s svojim solastninskim deležen razpolagal še za časa svojega življenja in da zato obravnavani solastninski delež ne more biti predmet dedovanja.

Listina, s katero tožeča stranka dokazuje obstoj dogovora o skupni gradnji in v zvezi s tem svoja večja solastninska upravičenja, bi bila pravno veljavna, če bi jo podpisali vsi udeleženci dogovora. Ugotovljeno je bilo, da A.T. tega dogovora ni podpisala in zato ni veljavno sklenjen. Taka presoja v izpodbijani sodbi je po oceni revizijskega sodišča pravilna. Nenazadnje je v 1. točki dogovora zapisano: "Podpisana T.L. in T.A. ...", podpisa pri imenu A.T. pa ni. Tak zapis na listini in odsotnost podpisa omogočata le eno presojo: odklonitev veljavnosti vsebini listini. Izkaže se, da je torej še kako pomembna odsotnost podpisa enega izmed sicer citiranih strank dogovora. Drugačni revizijski očitki, da odsotnost podpisa ni pomembna, se izkaže za protislovno namenu sklepanja dogovorov, če jih sodelujoči ne potrdijo s svojim podpisom.

Revizijsko sodišče mora delno pritrditi revizijskim očitkom, da ni nobene pravne ovire, zaradi katere solastnik ne bi smel razpolagati s svojim solastninskim deležem brez soglasja drugih solastnikov (drugi odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR, Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in 36/ 90). Zapis v izpodbijani sodbi sodišča druge stopnje, da so taka razpolaganja dovoljena le, če gre izrecno za vlaganja v njegov delež ne pa v celotno solastno nerazdeljeno stvar, niso pravilna, vendar tudi niso pravno odločilna za pravilno presojo v tej zadevi. Odločilno je, da mora biti dogovor o spremembi solastninskih deležev zaradi vlaganj med več solastniki, sklenjen med vsemi solastniki. Povedano drugače: pri sestavi in podpisu take pogodbe morajo sodelovati vsi solastniki, katerih solastninski deleži se spreminjajo, in doseženo mora biti njihovo soglasje. Ravno odsotnost takega soglasja, ki naj bi bilo izraženo s podpisi strank, pri sklepanju izjave o gradnji z dne 8.5.1980, jemlje tej izjavi njeno verodostojnost. S tem pa pravno veljavnost in želeni učinek: vknjižbo v zemljiško knjigo v skladu z vsebino izjave.

Presoja v izpodbijanih sodbah, da predložen dogovor o skupni gradnji ne predstavlja pravno veljavnega razpolaganja pokojnega L.T. z njegovim solastninskim deležem, je tako pravilna.

Revizijsko sodišče je presodilo, da izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, materialno pravo za odločitev o zahtevku pa je bilo pravilno uporabljeno. Neutemeljeno revizijo je zato moralo zavrniti (378. člen ZPP). Zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajeta v izrek o zavrnitvi revizije (165. člen ZPP).