Jedro

Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da ni pristojno za odločanje v obravnavanem sporu (I. točka izreka), temveč je za to pristojna Mednarodna Trgovinska Arbitraža (sedaj že pravnomočno razveljavljena II. točka izreka). Zato je tožbo zavrglo in opravljena pravdna dejanja razveljavilo (III. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške v višini 7.606,67 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dne od pravnomočnosti sklepa dalje (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor sodne nepristojnosti zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva je že tretjič pred pritožbenim sodiščem. Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 537/2008-111 z dne 02. 12. 2011 odločilo, da je za odločanje o sporu pristojno sodišče Republike Slovenije. Ugotovilo je namreč, da gre za spor z mednarodnim elementom, da pa ni mogoče trditi, da je bila med pravdnima strankama vnaprej jasno in izrecno dogovorjena pristojnost arbitraže ter s tem izključena sodna pristojnost. Ker sodišče ob tem ni uporabilo določb Konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija, 1980, v nadaljevanju CISG), je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Zato je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cpg 344/2012 z dne 13. 4. 2012, pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek z navodilom, da naj se sodišče v ponovljenem postopku, upoštevaje določbe 8. in 9. člena CISG, opredeli do vseh pravno relevantnih trditev pravdnih strank.

V ponovljenem postopku je sodišče upoštevaje 8. in 9. člen CISG ugotovilo, da je tožeča stranka oziroma bi razumna oseba v enakem položaju kot tožeča stranka, najkasneje v času sprejema ponudbe tožene stranke z naročilnico z dne 15.12.2006 vedela, da so bili v predmetno pogodbo vključeni Splošni pogoji Orgalime S 2000. Ker ti Splošni pogoji vsebujejo arbitražno klavzulo, je sodišče prve stopnje s sklepom Pg 537/2008 z dne 22.1.2013 odločilo, da odločanje o obravnavanem sporu ne spada v sodno pristojnost, tožbo zavrglo in opravljena pravdna dejanja razveljavilo.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cpg 573/2013 z dne 5.6.2013 pritožbo zavrnilo, pri preizkusu po uradni dolžnosti pa izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da je za odločanje v sporu pristojna Mednarodna trgovinska arbitraža, saj sodišče odloča le o svoji pristojnosti.

Tožeča stranka je zoper II. in III. točko (zavrnilni in stroškovni del) sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 573/2013 vložila revizijo. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo ter II. (zavrnitev pritožbe) in III. (stroški postopka) točko izreka sklepa I Cpg 573/2013 z dne 5.6.2013 razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek. Pritožbenemu sodišču očita kršitev načela kontradiktornosti v zvezi z ugotovitvijo, da je direktor tožene stranke tožečo stranko že pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe seznanil s Splošnimi pogoji Orgalime S 2000. Pritožbeno sodišče se namreč naj ne bi opredelilo do pritožbenih navedb tožeče stranke, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izjave direktorice tožeče stranke in priče G. Č., ki sta oba izpovedala, da tožena stranka v času sklepanja pogodbe ni nikoli omenjala navedenih Splošnih pogojev, oziroma se ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je nelogično, da tožena stranka, v kolikor bi tožeči stranki v času pogajanj dejansko predstavila svojo zahtevo po uporabi Splošnih pogojev, le-teh tožeči stranki ne bi poslala po elektronski pošti ali po faksu, ki sta predstavljala ustaljen način pisne komunikacije med strankama. Ob tem je dalo Vrhovno sodišče pritožbenemu sodišču napotilo, da v ponovljenem postopku upošteva, da se določba 8. člena CISG (1) uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja CISG, ter da se je v spornem obdobju štelo, da K. Š., zaradi pridržka na podlagi 92. člena CISG, ni pogodbenica CISG glede snovi, ki jo ureja II. del konvencije (Sklenitev pogodbe).

6. Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da drži, da za Švedsko v spornem obdobju II. del CISG ni veljal. Gre za del CISG z naslovom „Sklenitev pogodbe“, ki vsebuje določbe o ponudbi, sprejemu ponudbe in nasprotni ponudbi. Vendar pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi o vprašanju vključenosti Splošnih pogojev Orgalime S 2000 v sporno pogodbo, ni in ne bo uporabilo nobene določbe iz tega poglavja, temveč se bo oprlo le na I. del CISG oziroma II. poglavje I. dela („Splošne določbe“), kamor sodi tudi 8. člen, ki vsebuje pravila kako razlagati izjave in drugo ravnanje posamezne stranke. Med strankama je namreč spor o tem, ali izjava tožene stranke „S. standardni pogoji“, dana v 8. členu ponudbe zadostuje za to, da bi morala tožeča stranka vedeti, da bodo del sporne pogodbe tudi Splošni pogoji Orgalime S 2000. Ali so splošni pogoji del pogodbe pa je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank (8. člen CISG), zato vprašanje ali so splošni pogoji del pogodbe pokriva I. del CISG in sicer njegovo II. poglavje z naslovom „Splošne določbe“ (2), ki pa je v spornem obdobju nedvomno veljal tudi za Kraljevino Švedsko.

7. Pritožnik neutemeljeno navaja, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena v zvezi z ugovorom sodne pristojnosti. Tožena stranka je namreč že v odgovoru na tožbo ugovarjala sodni pristojnosti in v zvezi s tem zatrjevala, da je bilo med strankama dogovorjeno reševanje sporov pred arbitražo, kot to izhaja iz Splošnih pogojev Orgalime S 2000, za katere je navedla, da so bili med strankama nedvomno dogovorjeni, pri čemer je bila referenca nanje vsebovana že v 8. točki ponudbe, ki se sklicuje na „S. splošne pogoje“. Glede na navedeno je bila trditvena podlaga tožene stranke glede ugovora sodne nepristojnosti zadostna, za svoje trditve pa je tožena stranka predložila tudi dokaze: ponudbo z dne 14.12.2006 in naročilo tožeče stranke z dne 15.12.2006, sklicevala pa se je tudi na Splošne pogoje Orgalime S 2000, ki so javno dostopni na spletu. Trditvena podlaga in predloženi dokazi tožene stranke so bili zadostni, da je sodišče prve stopnje, ki mora na mednarodno pristojnost paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 8. členom CISG zaključilo, da pristojnost sodišča RS ni podana. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da pravna pravila niso predmet dokazovanja. Sodišče mora namreč pravo, tudi tuje, poznati (samo izjemoma se lahko dokazuje tuje pravo ali splošni akti pravnih oseb, ki niso objavljeni), če prava ne pozna, pa se mora z njim seznaniti. Zato očitek, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena glede ugovora pristojnosti ni utemeljen.

8. Nadalje se pritožnik sklicuje na komentar CISG iz katerega izhaja, da splošni pogoji postanejo del ponudbe le, če se lahko nasprotna stranka na razumen način s tem (da so splošni pogoji del ponudbe) seznani oziroma tega zaveda (3). Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tožeči stranki vedno na voljo za morebitna vprašanja, torej tudi morebitna vprašanja glede navedbe v 8. točki ponudbe - „S. splošni pogoji“, bi se lahko tožeča stranka na razumen način seznanila s tem za katere pogoje gre, če za njih, kot sama trdi, ni vedela. Pri čemer ni nezanemarljivo, da se tožeča stranka sicer brani, da ni vedela oziroma, da na uporabo spornih splošnih pogojev ni nikoli pristala, ne navede pa, kaj oziroma katere pogoje je razumela kot pogoje, navedene v 8. točki ponudbe, glede na to, da ji je bilo znano, da so bili v prejšnjih dveh sklenjenih pogodbah vselej vključeni tudi splošni pogoji – takrat sicer še Splošni pogoji ZN ECE 188 A. Iz komentarja CISG, na katerega se sklicuje pritožnik izhaja, da je potrebno dogovor o uporabi splošnih pogojev poslovanja ene od strank vedno presojati z vidika 8. člena CISG, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku tudi storilo. Presojalo je namreč kako bi razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, razumela 8. točko ponudbe tožene stranke in glede na vse ugotovljeno zaključilo, da bi moralo biti vsaki razumni osebi enakih lastnosti in v enakih okoliščinah znano, da bodo del pogodbe tudi Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki so standardizirani pogoji v istovrstnih dejavnostih in v široki uporabi po celi Evropi (B4).

9. Očitek pritožnika, da Splošni pogoji Orgalime S 2000 niso nasledniki Splošnih pogojev ZN ECE 188 A, ker je prve sprejela organizacija Orgalime, druge pa Združeni narodi, pri čemer se še vedno uporabljajo oboji, ni utemeljen. Komisija ZN je ugotovila, da Splošni pogoji ZN ECE 188 A ne dosegajo vseh zahtev prakse, ker niso popolni in so v določeni meri zastareli. Zato so bili leta 1992, sicer res s strani druge organizacije - Orgalime, izdelani novi standardizirani pogoji, ki so od sprejetja prevzeli že velik del prejšnjega trga pogojev ECE (ZN) 188 A. ORGALIME S 2000 (4) so bili izdelani Avgusta 2000 in predstavljajo novejšo različico originalnih pogojev iz leta 1992. Temeljijo na enakih izhodiščih kot Splošni pogoji ZN ECE 188 A, najpomembnejša sprememba pa je v tem, da so izpopolnjeni tako, da strankam ni potrebno sklepati dodatnih sporazumov.(5) Pri tem pa ni nezanemarljivo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tudi Splošni pogoji ZN ECE 188 A vsebovali arbitražno klavzulo. Zato sklicevanje tožeče stranke, da gre z vidika vprašanja pristojnosti reševanja sporov za popolnoma drugačne Splošne pogoje, tudi z navedenega vidika ne drži. V zvezi s sklicevanjem na Splošne pogoje ZN ECE 188 A in dejstvom, da Splošni pogoji Orgalime S 2000 temeljijo na istih izhodiščih in so njihovi nasledniki, pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi kršitev razpravnega načela. Tožena stranka je namreč zatrjevala, da so Splošni pogoji Orgalime S 2000 nastali na podlagi Splošnih pogojev ZN ECE 188 A (list. št. 254), in da so prvi moderna različica drugih (list. št. 192, 209). Navedene trditve je tožena stranka podala pri utemeljevanju navedbe, da se želi tožeča stranka izogniti reševanju spora pred arbitražo. Ob tem in dejstvu, da so Splošni pogoji Orgalime S 2000 nastali na podlagi Splošnih pogojev ZN ECE 188 A, sodišče prve stopnje ni prekršilo razpravnega načela s tem, ko je iz na spletu dostopnih Splošnih pogojev ugotovilo, da so tudi Splošni pogoji ZN ECE 188 A vsebovali arbitražno klavzulo.

10. Pritožnik sodišču prve stopnje nadalje očita, da „S. splošnih pogojev“ iz 8. točke ponudbe, ni mogoče enačiti s Splošnimi pogoji Orgalime S 2000. Pri tem naj bi sodišče prve stopnje zmotno sledilo izjavi direktorja tožene stranke, da je pred sklenitvijo pogodbe direktorja tožeče stranke seznanil z navedenimi Splošnimi pogoji. Do izjave direktorice tožeče stranke in priče G. Č., ki sta oba izpovedala, da tožena stranka v času sklepanja pogodbe ni nikoli omenjala Splošnih pogojev Orgalime S 2000, pa naj se ne bi opredelilo. Pritožnik navaja še, da je nelogično, da tožena stranka, v kolikor bi tožeči stranki v času pogajanj dejansko predstavila svojo zahtevo po uporabi Splošnih pogojev Orgalime S 2000, le-teh tožeči stranki ne bi poslala po elektronski pošti ali po faksu, ki sta predstavljala usklajen način pisne komunikacije med strankama.

11. Ne drži trditev pritožnika, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je izjava, podana v 8. točki ponudbe, pomenila uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000 zgolj zaradi izpovedi direktorja tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin in celovite dokazne ocene zaključilo, da je tožena stranka tožečo stranko seznanila s Splošnimi pogoji oziroma, da bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka v enakih okoliščinah vedela oziroma bi morala vedeti, da so del sporne pogodbe tudi Splošni pogoji Orgalime S 2000. Z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja. Pri tem so odločilne naslednje okoliščine: - da je tožena stranka v ponudbi jasno navedla informacijo o vključitvi njenih splošnih pogojev v pogodbo (8. točka ponudbe); - da iz ponudbe izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki ponudila, da se lahko nanjo obrne s kakršnimkoli vprašanjem oziroma glede katerekoli nejasnosti, pa tožeča stranka na 8. točko v ponudbi ni reagirala; - da so Splošni pogoji Orgalime S 2000 standardizirani splošni pogoji, ki so v tovrstni dejavnosti v široki uporabi po celi Evropi (B4); - da tožeča stranka tudi po sklenitvi pogodbe ni reagirala na večkratno izrecno omenjanje Splošnih pogojev Orgalime S 2000 (elektronska pošta B5 – B15); - da sta pravdni stranki pred sklenitvijo sporne pogodbe že dalj časa poslovno sodelovali in ob tem sklenili dve pogodbi, v kateri so bili vključeni Splošni pogoji ZN ECE 188 A, ki pa so se v času sklenitve sporne pogodbe modernizirali z novimi, izpopolnjenimi Splošnimi pogoji Orgalime S 2000; - da je med strankama spor o tem, ali veljajo Splošni pogoji Orgalime S 2000, s čimer bi bila podana pristojnost arbitraže, pri čemer so tudi Splošni pogoji ZN ECE 188 A, ki sta jih stranki uporabili v preteklih dveh pogodbah, vsebovali arbitražno klavzulo; - da tožena stranka glede na prejšnje poslovno sodelovanje pravdnih strank ni pojasnila, kaj je razumela pod „S. standardnimi pogoji“ v 8. členu ponudbe.

Upoštevaje 3. odstavek 8. člena CISG v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in zgoraj navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke. Da gre ravno za Splošne pogoje Orgalime S 2000 pa izhaja iz na območju in področju dejavnosti pravdnih strank široke uporabe teh splošnih pogojev. Tožeča stranka, bi kot strokovnjak na svojem področju delovanja („izdelava elektronskih komponent“), upoštevaje preteklo poslovno sodelovanje s toženo stranko in uporabo Splošnih pogojev ZN ECE 188 A, lahko vedela, da so pod „S. splošnimi pogoji“ mišljeni Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki se uporabljajo za dobavo strojev v tehničnih industrijah na splošno in predstavljajo le nadgradnjo Splošnih pogojev ZN ECE 188 A. Tožeča stranka je sicer navajala, da sta se stranki o poslu tudi ustno dogovarjali, pri čemer pa ni pojasnila kakšni so bili ti dogovori oziroma, da so bili drugačni kot to izhaja iz Splošnih pogojev Orgalime S 2000. Glede na navedeno se sedaj, ko sta stranki že v sporu, ne more sklicevati na to, da ji navedba v 8. členu ponudbe ni pomenila nič oziroma ni niti zatrjevala kaj naj bi pod to navedbo tožene stranke razumela, ob tem, da so že Splošni pogoji ECE ZN 188 A vsebovali arbitražno klavzulo.

12. Kot že rečeno je glede na ugotovljene okoliščine do takega zaključka prišlo že sodišče prve stopnje, s čimer je nedvomno ocenilo tudi izpovedbi obeh strank in priče G. Č. Zaključilo je, da bi tožeča stranka glede na vse okoliščine morala vedeti, da so del sporne pogodbe tudi Splošni pogoji Orgalime S 2000, iz česar nedvomno izhaja, da sodišče prve stopnje izpovedi tožeče stranke in priče Č., da tožeča stranka z navedenimi Splošnimi pogoji ni bila seznanjena, ni verjelo.

13. Pritožnik nadalje nasprotuje ugotovitvi, da je tožeča stranka s tem, ko splošnih pogojev iz 8. točke ponudbe ni komentirala, le-te sprejela. Res je, da je glede veljave splošnih pogojev ključen trenutek sklenitve pogodbe in ne kasnejši dogodki. Vendar pa se skladno z 8. členom CISG pomen poslovnih izjav strank, danih ob sklepanju pogodbe, kamor sodi tudi izjava tožene stranke v 8. točki ponudbe, presoja upoštevaje vse okoliščine. Ena izmed relevantnih okoliščin je tudi kasnejše ravnanje strank, kot to določa 3. odstavek 8. člena CISG. Sodišče je torej dejstvo, da tožeča stranka na sklicevanje tožene stranke na Splošne pogoje Orgalime S 2000 ni reagirala, upoštevalo le kot eno od okoliščin za presojo ali je bila ob sklenitvi sporne pogodbe dogovorjena uporaba splošnih pogojev.

14. Enako velja tudi glede očitka, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sta stranki pred sporno pogodbo sklenili več pogodb. Drži sicer, da sta pravdni stranki pred sporno pogodbo sklenili le dve prodajni pogodbi, pri čemer sta bili v poslovnem razmerju cca. 9 let. Torej sta pred tem dalj časa poslovno sodelovali in zato ena drugo dobro poznali. Dejstvo dolgoletnega poslovnega poznanstva pravdnih strank in ob tem sklenitev dveh prodajnih pogodb, v katerih so bili dogovorjeni Splošni pogoji ZN ECE 188 A, ki pa so se v času sklenitve sporne pogodbe modernizirali z novimi, izpopolnjenimi Splošnimi pogoji Orgalime S 2000, je zato sodišče upravičeno upoštevalo kot eno izmed relevantnih okoliščin pri razlagi izjave tožene stranke v 8. točki njene ponudbe.

15. Tudi navedbe pritožnika, da Splošni pogoji Orgalime S 2000 niso splošno in široko uporabljeni na področju industrije, na katerem deluje tožeča stranka, niso utemeljene. Iz dostopnih podatkov na Ajpes izhaja, da se tožeča stranka ukvarja z dejavnostjo „izdelava elektronskih komponent“. Iz tožbenih trditev izhaja, da gre za plošče različnih materialov, namenjenih kot vodnik električnega toka med posameznimi elektronskimi komponentami, ki so pritrjene na ploščo. Za dosego navedenega je potrebno iz plošče odstraniti odvečni baker in sicer s kemijsko reakcijo raztapljanja bakra z raztopino amoniaka, kar naj bi opravljali stroji tožene stranke. Ker iz spletne strani organizacije Orgalime izhaja, da se Splošni pogoji Orgalime S 2000 uporabljajo za dobave proizvodov/strojev v tehničnih industrijah na splošno (6), so po mnenju pritožbenega sodišča, nedvomno uporabljivi tudi za dobavo spornih strojev. Tudi sicer pa je bistveno, da so Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki jih je v ponudbo vključila tožena stranka, splošno in široko uporabljeni na področju in območju, na katerem deluje dobavitelj oziroma tožena stranka, in ne tožeča stranka, kot to le-ta v pritožbi zmotno navaja.

16. Nadalje pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je prezrlo tisti del 8. točke ponudbe, ki določa pogoj za veljavnost splošnih pogojev, in sicer da bi morala biti uporaba splošnih pogojev dogovorjena v pisni pogodbi, do sklenitve katere pa nikoli ni prišlo. Slednje ne drži. Pogodba je namreč sklenjena pisno tudi, če si stranki le izmenjata listini (ponudba in sprejem) iz katerih izhajajo bistvene sestavine pogodbe. Ker je bila referenca na splošne pogoje poslovanja vsebovana v ponudbi tožene stranke z dne 14.12.2006, ki jo je tožeča stranka sprejela s pisnim sprejemom ponudbe oziroma naročilom z dne 15.12.2006, je pravilen zaključek, da so splošni pogoji tožene stranke del sporne prodajne pogodbe.

17. Glede na stališče, da je navedba v 8. točki ponudbe tožene stranke zadoščala, da bi se tožeča stranka morala zavedati, da za sporno pogodbo veljajo tudi Splošni pogoji Orgalime S 2000, je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 10. čl. Zakona o arbitraži (ZArbit), da mora biti arbitražni dogovor sklenjen pisno. Navedeni Splošni pogoji namreč vsebujejo standardno arbitražno klavzulo, kot jo predlaga Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu (ICC) (7). Taka klavzula je izvršljiva in popolna, relevantni Splošni pogoji pa so objavljeni na spletnih straneh ORGALIME in GZS. Glede na navedeno, je pogoju pisnosti arbitražne klavzule zadoščeno.

18. Pritožnik sodišču prve stopnje očita tudi zmoten zaključek, da je uporaba Splošnih pogojev Orgalime S 2000 mednarodni običaj. Navaja, da poprejšnja sklenitev zgolj dveh pogodb med pravdnima strankama ne zadošča za vzpostavitev prakse, ki bi vzpostavljala običaj. Prvenstveno pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje obstoja predhodne poslovne prakse, vzpostavljene med strankama, ni ugotavljalo z vidika obstoja mednarodnega običaja, ampak pri ugotavljanju namena izjave tožene stranke, podane v 8. točki ponudbe, skladno z 8. členom CISG. Res je, da iz komentarja 9. člena CISG z relevantno sodno prakso (8) izhaja, da načeloma predhodna sklenitev zgolj dveh pogodb ne zadošča, da lahko govorimo, da stranki veže običaj, ki izhaja iz prakse, vzpostavljene med njima. Vsekakor pa je predhodna sklenitev dveh pogodb ena izmed okoliščin, ki se jo skladno s 3. odstavkom 8. člena CISG upošteva pri ugotavljanju namena oziroma pomena izjave tožene stranke v 8. točki njene ponudbe. Tudi sicer pa je ugovor nepristojnosti utemeljen že iz razloga, ker je sodišča prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili Splošni pogoji Orgalime S 2000, ki vsebujejo arbitražno klavzulo, del ponudbe tožene stranke, ki jo je tožeča stranka sprejela. S tem so navedeni Splošni pogoji postali del sporne pogodbe, posledično pa vprašanje (ne)obstoja mednarodnega običaja za odločitev v predmetni zadevi ni bistvenega pomena.

19. Pritožbene navedbe se tako izkažejo za neutemeljene, zato je potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep v I., III. in IV. točki izreka potrditi (2. ročka 365. člena ZPP).

20. Ker pritožnik s svojimi pritožbenimi navedbami ni uspel, je dolžan sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) 8. člen CISG določa: 1) Po tej konvenciji se bodo izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagale v skladu z njenim namenom, kadar je druga stran vedela za ta namen ali ji ta namen ni mogel biti neznan. 2) Če se prejšnji odstavek ne more uporabiti, se izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagajo tako, kot bi jih razumna oseba enakih lastnosti kot druga stran razumela v enakih okoliščinah. 3) Pri ugotavljanju namena ene strani ali pojmovanja razumne osebe se upoštevajo vse relevantne okoliščine primera, vštevši njihova pogajanja, prakso, ki so jo strani vzpostavile, običaje in poznejše vsako ravnanje strani.

(2) Stefan Kroll, Selected problems concerning the CISG´s scope of application, Journal of law and commerce, št. 25:39, str. 46, 54 in 55. Dostopno na: http://www.uncitral.org/pdf/english/CISG25/Kroll.pdf.

(3) Citing article 8 of the Convention, several courts stated that whether a party’s standard contract terms are part of its offer must be determined by reference to how a “reasonable person of the same kind as the other party” would have understood the offer; under this criterion, the courts asserted, standard terms become part of an offer only if the offeree is able “to become aware of them in a reasonable manner,” and if the intention to incorporate such terms is apparent to the recipient of the offer. Where such intention is ambiguous, the terms do not become part of the contract, nor do they become part of the contract if they “differ from the expectation of the contractual partner to such an extent that the latter cannot reasonably be expected to have anticipated that such a clause might be included”. In addition, according to some courts, the Convention requires the user of general terms and conditions to transmit the text or make it available to the other party (http://www.uncitral.org/pdf/english/clout/CISG-digest-2012-e.pdf (17.3.2014).

(4) http://www.oxymat.sk/files/pdf/OrgalimeS2000.pdf (17.3.2014).

(5) If Orgalime’s S 2000 conditions have been drawn up on the same basic principles as UN ECE 188 A, there are substantial differences both as regards structure and content. The most obvious difference is that Orgalime S 2000 are complete and do not need a separate agreement on basic terms, such as the length of the defects liability period and the extent of the seller’s liability for late delivery. (GUIDE ON ORGALIME GENERAL CONDITIONS, July 2002).

(6)http://www.orgalime.org/publication/s-2012-general-conditions-supply-mechanical-electrical-and-electronic-products-ex-s-2000 (17.3.2014)

(7) http://www.iccwbo.org/uploadedFiles/Court/Arbitration (23. 05. 2013).

(8) http://www.uncitral.org/pdf/english/clout/CISG-digest-2012-e.pdf (17.3.2014).