Jedro

Obsojeni je v času, ko bi moral izpolniti posebni pogoj - povrniti oškodovancu škodo, ki jo je s kaznivim dejanjem povzročil, imel določene prihodke, drugih finančnih obveznosti ni izkazal, s čimer je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, kar izkazuje, da ni imel resnega namena vračila dolga.

Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti je možno le znotraj preizkusne dobe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Domžalah je z uvodoma navedeno sodbo obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah I K 51574/2011 z dne 5. 6. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 51574/2011 z dne 28. 1. 2014 in mu izreklo kazen sedem mesecev zapora.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da mu sodišče odloži plačilo škode, ki jo je povzročil oškodovancu B. B. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je obsojencu preklicalo pogojno obsodbo. Obsojencu je bil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, da mora oškodovancu B. B. v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe plačati znesek 3.400,00 EUR. Pogojna obsodba je postala pravnomočna 28. 1. 2014, kar pomeni, da bi moral obsojenec posebni pogoj izpolniti do 28. 1. 2016. Obsojenec v pritožbi potrjuje, da oškodovancu dolga še ni povrnil, pri čemer se sklicuje na svoje zdravstveno stanje. Bistvo pritožbe je torej v navedbi, da obsojeni zaradi svojih zdravstvenih težav ne more pridobiti zaposlitve in s socialno pomočjo, ki jo prejema, oškodovancu škode ne more poravnati.

5. Takšnim pritožbenim navedbam ni slediti. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o obravnavani zadevi presodilo tudi vse pritožbene navedbe, ki zadevajo zdravstveno in finančno stanje obsojenega. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da obsojeni v času, ko mu je bil naložen posebni pogoj in mu je bil rok za plačilo tega s sodbo z dne 4. 4. 2016 podaljšan do 31. 12. 2016, oškodovancu ni plačal ničesar, kljub temu, da bi to vsaj v manjšem obsegu lahko storil. Obsojeni sicer res ni zaposlen in prejema denarno pomoč, vendar pa je potrebno upoštevati, da živi pri starših. Njegove pritožbene navedbe, da mora prispevati za stroške kot so voda, elektrika, kurjava, niso z ničemer izkazane. Prav tako je spisovno razvidno, da obsojeni kljub temu, da ima preživninsko obveznost do svojega mladoletnega otroka, le-te ne izpolnjuje. Iz izpovedbe C. C., bivše žene obsojenca izhaja, da obsojeni preživnine ne plačuje, s čimer nenazadnje izkazuje negativen odnos tudi do drugih finančnih obveznosti. Zaslišana svetovalna delavka Zavoda za zaposlovanje, Območne enota ... Č. Č. je izpovedala, da obsojeni ni pogost obiskovalec njihovega zavoda. Potrdila je, da se vabilom zavoda ne odziva, saj svojo odsotnost opraviči, pri čemer se sklicuje na svoje zdravstveno stanje, vendar pa kljub njenim pozivom zdravniške dokumentacije Zavodu ne dostavlja. Iz zdravniške dokumentacije, ki jo je obsojeni priložil pritožbi izhaja, da pri obsojenemu ni nekega akutnega poslabšanja. V obširni zdravniški dokumentaciji sta le dva izvida, ki sta iz leta 2017, vse ostalo so izvidi, ki segajo tudi v leto 2011. Upoštevajoč dejstvo, da je obsojeni v predmetnem času kljub vsemu imel določene prejemke in da ni dokazal drugih finančnih obveznosti, sodišče druge stopnje pritrjuje izpodbijani sodbi, da bi lahko vsaj del svoje obveznosti izpolnil, pa tega ni storil. S takšnim svojim ravnanjem je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, saj je izkazano, da nima resnega namena vračila dolga. Svoje zdravstveno stanje izkorišča zgolj kot izgovor za neplačilo obveznosti.

6. Brezuspešno se pritožnik zavzema za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, saj je le-tega mogoče podaljšati le znotraj preizkusne dobe, ki pa je potekla 28. 1. 2017. 7. Na podlagi vsega zgoraj navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obsojenec nima in ni imel namena izpolniti posebnega pogoja, naloženega v pogojni obsodbi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko mu je le-to preklicalo in mu izreklo kazen sedem mesecev zapora.

8. Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje neutemeljeni in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Obsojenec s pritožbo ni uspel, vendar je pritožbeno sodišče, upoštevajoč premoženjske razmere obsojenca, kot izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, le-tega oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, saj je ocenilo, da bi plačilo le-te lahko ogrozilo obsojenčevo preživljanje.