Jedro

Zakonito je zavrnjena izdaja lokacijskega dovoljenja za postavitev kioska na prostoru, za katerega občinski odlok določa, da bo pomožne objekte možno postavljati po sprejetju ureditvenega načrta, ta pa še ni sprejet.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je Oddelek za družbeni razvoj občine z odločbo z dne 2.10.1992 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za postavitev kioska na delu zemljišča parc. št. 3/1 z utemeljitvijo, da po odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svitnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik (Skupščinski dolenjski list št. 14/90 - odlok), na tem območju do sprejetja prostorskega izvedbenega akta za prenovo take gradnje niso dovoljene. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil. V pritožbi je med ostalim navajal, da ureditvenega načrta še ni in da ga verjetno v doglednem času še ne bo, zato bi se za ta čas moral neposredno uporabljati odlok, ki pa izrecno predvideva postavitev kioskov tudi na .... Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, in to iz istih razlogov kot je prvostopni organ zavrnil izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri tem tožena stranka poudarja, da se obravnavana lokacija nahaja v prostorski celoti 1 - Center, v območju urejanja C d 1/2 - Trg osvoboditve (pravilno svobode), za katero pa so v 53. členu odloka določena posebna merila in pogoji, in sicer, da bo dopolnilna gradnja objektov, gradnja prizidkov in nadzidav objektov ter gradnja pomožnih objektov dovoljena po sprejetju prostorskega ureditvenega akta (ureditveni načrt) in da je zato prvostopni organ pravilno in utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika.

Tožnik je po svojih pooblaščencih 18.2.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da stališče tožene stranke ni pravilno, saj odlok izrecno predvideva postavitev kioskov na kritičnem predelu, omejitve bi se naj nanašale le na fiksne objekte. Meni, da bi moral dobiti lokacijsko dovoljenje, saj je z občino sklenil sodno poravnavo, s katero so urejena vsa vprašanja v zvezi s postavitvijo, obratovanjem in prestavitvijo kioska. Nasprotna odločitev je po njegovem papirnata pravniško-formalistična in ne upošteva potreb življenja niti sklenjenega dogovora. Predlaga, da se obe odločbi odpravita.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih je za zavrnitev tožnikove pritožbe navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, in se iz istih razlogov strinja z odločitvijo tožene stranke. Nesprejemljivo in neutemeljeno je stališče tožnika, ki ga zastopa v tožbi, da naj bi se omejitve v posebnem delu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje nanašale le na povsem določene objekte. Navedeni odlok v poglavju IV. Posebna merila in pogoji za posege v prostor, v 53. členu, območje urejanje C d 1/2 - Trg svobode predpisuje pogoje za posege v prostor, s tem da določa, da so do prostorskega izvedbenega akta za prenovo dopustna tekoča vzdrževalna dela in adaptacije objektov. Dopolnilna gradnja objektov, gradnja prizidkov in nadzidave objektov ter gradnja pomožnih objektov bo dovoljena po sprejetju prostorskega izvedbenega akta (ureditveni načrt). Dopustne so spremembe namembnosti objektov za oskrbne, uslužnostne, gostinske in poslovne dejavnosti. Kiosk se šteje za pomožni objekt, ki ga bo glede na citirano določbo možno postaviti oziroma dovoliti postavitev šele po sprejetju ureditvenega načrta. Ob taki pravni ureditvi sta odločitvi prvostopnega in drugostopnega upravnega organa pravilni, tožba tožnika pa neutemeljena.

Glede na vse navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).