Jedro

Sklep o zavrženju obtožnega predloga je nezakonit in nepravilen, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne predpostavke, da mora oškodovanec skladno z določbo 76. člena ZKP podpisati tudi predlog za kazenski pregon. Ker je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo (ustno ovadbo po telefonu), se po določbi 2. odst. 53. čl. ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb 1. odst. 437. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. odst. 277. čl. ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odst. 227. čl. KZ in odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. tč. 370. čl. v zvezi z 2. odst. 371. čl. ZKP in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče se strinja s pritožnikovo oceno, da odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na nepravilni uporabi procesnih določb, zaradi česar je odločba nepravilna in nezakonita.

Sodišče prve stopnje je zavrglo obtožni predlog zoper obdolženca, ker oškodovanka ni podpisala predloga za pregon, po določbi 76. čl. ZKP bi morale biti vse vloge (torej tudi predlog oškodovanca za pregon) podpisane, zaradi česar je štelo, da ni potrebnega predloga za pregon.

Takšno pravno stališče je zgrešeno. Iz podatkov spisa izhaja, da je oškodovanka dne 2.5.1998 podala kazensko ovadbo pooblaščeni uradni osebi ustno - po telefonu. O tem je bil skladno z določbo 147. čl. ZKP napravljen uradni zaznamek. Če oškodovanec sam poda kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku, se šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon (2. odst. 53. čl. ZKP). Iz navedenega torej izhaja, da predlog oškodovanca nima formalnih pomanjkljivosti, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za začetek kazenskega postopka in da odločitev sodišča prve stopnje temelji na zmotni predpostavki, da mora biti ustna kazenska ovadba, sporočena po telefonu, tudi podpisana.

Čeprav v konkretnem primeru ni podlage za uporabo določbe 76. čl. ZKP, je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje tudi to procesno normo nepravilno uporabilo, saj bi moralo, če je ocenilo, da je vloga (predlog za pregon) nepopolna, od vložnika najprej zahtevati njeno popravo oziroma dopolnitev in mu določiti rok za to, in šele v primeru, če tega v postavljenem roku ne bi storil, bi smelo vlogo zavreči. Sodišče prve stopnje torej pri odločanju o stvari ni uporabilo ustreznih določb ZKP oziroma jih je uporabilo nepravilno, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (2. odst. 371. čl. ZKP). Zaradi navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnji postopek.