Jedro

Silažna koruza ni identična s koruzo za zrnje, kar izhaja iz različne šifre za ti kmetijski rastlini (005 oziroma 006). Šifra kmetijske rastline je obvezen podatek obrazca D, torej je sestavina zahtevka za KOP. O tem, katero kmetijsko rastlino je tožnik sejal leta 2007, je upravni organ lahko upošteval njegovo izjavo, dano na zapisnik ob kontrolnem pregledu dne 18. 4. 2008, (da je bila napačno prijavljena silažna koruza namesto koruze za zrnje), čeprav jo je dne 5. 10. 2009 preklical. Verodostojnost izjave stranke kot dokaza se namreč presoja po načelu proste presoje dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izpodbijano odločbo odločila: da se na podlagi vloge, pritožbe in odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33101-738/2009/5 z dne 9. 9. 2009 A.A. zavrne podpora za ukrep ohranjanje kolobarja, število enot 31,05 (1. točka izreka), da mora stranka preveč plačana sredstva v višini 2.850,31 EUR, izplačana na podlagi odločbe št. 33101/59659/2007/62 z dne 2. 6. 2009, vrniti v roku 30 dni od vročitve te odločbe, po preteku tega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (3. točka izreka) in ugotovila, da posebni stroški postopka niso nastali (4. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je A.A. dne 11. 5. 2007 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007. Z drugostopenjsko odločbo z dne 9. 9. 2009 je bila po nadzorstveni pravici odpravljena 1. točka izreka prvostopenjske odločbe z dne 2. 6. 2009, s katero je bilo ugodeno zahtevku za podukrep KOP–Ohranjanje kolobarja na površini 31,05 ha v znesku 2.851,86 EUR. Upravni organ navaja, da je dne 18. 4. 2008 opravil ponovno kontrolo na kraju samem in tako ugotovil dejansko stanje, na katero je oprl svoje odločitve. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu za površine št. 100369146/POV_KOP/3 z dne 18. 4. 2008 je razvidno, da je kontrolor ugotovil nepravilnosti. Drugačna vrsta kmetijske rastline od prijavljen je bila ugotovljena na GERK–PID: 451074–RJ8, 451065–..., 3488936–RJ11, 462534–RJ9, 4079865–..., 1599381–..., 3488874–RJ7. Zato je organ zahtevek KOP za to kmetijsko rastlino zavrnil. Površina, ki se za posamezen zahtevek KOP zavrne, znaša: KOL–27,59 ha. Nepravilnosti pri posamezni skupini posevkov z isto višino plačila v zahtevku znašajo KOP KOL 8,59 ha, kar predstavlja več kot 20 % od ugotovljene površine za to skupino posevkov. Površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša: KOL–53,36 ha. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino, zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK–PID: 4079865–..., 451065–..., 451074–RJ8, 462534–RJ9. Površina, ki se za posamezen zahtevek KOP zavrne, znaša: KOL–8,59 ha. Pri navedeni odločitvi se je upravni organ oprl na 23. člen Uredbe KOP.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo zavrnil. Ugotavlja, da je pritožnik v zbirni vlogi za leto 2007 prijavil zahtevek KOP–KOL na skupni površini 75,82 ha. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu za površine z dne 18. 4. 2008 je razvidno, da je prijavljena površina GERK-a 462534 (RJ9) 2,99 ha z rabo 1100–njiva/vrt in kmetijsko rastlino 026 (njiva v prahi) na površini 1,11 ha in 006 (silažna koruza) na površini 1,88 ha, ugotovljena površina pa znaša 1,30 ha z rabo 1100 in s kmetijsko rastlino 026 na površini 1,30 ha, na površini 1,69 ha pa se nahaja nekmetijska raba in kmetijska rastlina 888. Neupravičena površina za ukrep KOL znaša 1,69 ha. Glede GERK-a 451065 (...) je bilo ugotovljeno, da znaša prijavljena površina z rabo 1100 6,39 ha in kmetijsko rastlino 006, ugotovljena površina pa je 5,68 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 005. Neupravičena površina za ukrep KOL znaša 0,71 ha. Glede GERK-a 451074 (RJ8) je bilo ugotovljeno, da znaša prijavljena površina z rabo 1100 6,29 ha in kmetijsko rastlino 026 na površini 2,91 ha in 006 na površini 3,37 ha, ugotovljena površina pa je 3,45 ha s kmetijsko rastlino 005. Ker pritožnik ni na celotnem prijavljenem GERK-u uveljavljal podukrepa KOL in ker napaka ni bila ugotovljena samo na delu GERK-a, kjer je uveljavljal podukrep KOL, znaša neopravičena površina za ukrep KOL 2,24 ha. Glede GERK-a 451075 (RJ7) je bilo ugotovljeno, da znaša prijavljena površina z rabo 1100 1,38 ha in kmetijsko rastlino 026, ugotovljena površina pa je 1,04 ha s kmetijsko rastlino 026, na površini 0,32 pa se nahaja raba 1410–kmetijsko zemljišče v zaraščanju in šifra kmetijske rastline 888. Glede GERK-a 3488936 (RJ11) je bilo ugotovljeno, da znaša prijavljena površina 4,52 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 006, ugotovljena površina pa je 3,93 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 005 in 0,59 ha površina z nekmetijsko rabo in kmetijsko rastlino 888. Na tej površini pritožnik ni uveljavljal ukrepa KOL, zaradi česar se celotna prijavljena površina zahtevka šteje kot ugotovljena površina. Pritožnik zahtevka KOL ni izvajal na celotni površini 4,52 ha, temveč le na delu 3,93 ha, kjer je bila v celoti ugotovljena obdelana površina. Glede GERK-a 4079865 (...) je bilo ugotovljeno, da znaša prijavljena površina z rabo 1100 3,95 ha in kmetijsko rastlino 006, ob kontroli pa je bilo ugotovljeno, da gre v celoti za rabo 1410- zemljišče v zaraščanju, kmetijska rastlina pa je 888, kar pomeni, da gre na površini 3,95 ha v celoti za neupravičeno površino. Iz zapisnika je razvidno, da je bilo na GERK-u 1599381 (...) ugotovljeno, da je prijavljena površina 1,78 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 006, ugotovljeno pa je bilo, da znaša površina 1,78 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 005. Na GERK-u 3488874 (RJ7) je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina 8,92 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 006 na površini 6,29 ha in 008 na površini 2,62 ha, ugotovljeno pa je bilo, da znaša ugotovljena površina 8,92 ha z rabo 1100 in kmetijsko rastlino 005 na površini 6,29 in 008 na površini 2,62 ha. Na zapisnik je kontrolor dal pripombo, da je bila pri vprašanju „kolobar se izvaja na vseh njivskih površinah“ izvzeta površina, pri kateri je bila ugotovljena neupravičena kmetijska raba in da je bila stranka seznanjena, da je na GERK-u 3488936, poljina 27499967 in GERK-u 462534, poljina 27543922 ugotovljena raba 1600, zato bodo posledično zmanjšane plačilne pravice. Pritožnik pa je na zapisnik podal pripombo, da je potrebno upoštevati datum kontrole, zato je težko ugotavljati stanje za leto 2007. Izjavil je, da je vsejal na GERK-u RJ4 3488199 kot ozelenitev travo, na GERK-u RJ8 451074, na poljini 27498985 je imel praho do začetka avgusta 2007, nato je posejal koruzo za zrnje FAO 100. Na GERK-u 4006805 se po njegovi izjavi ni upošteval del, ki je bil na dan kontrole preoran, zato zemljišče izgleda neobdelano. Na ugotovljenem neupravičenem delu GERK-a 3488936, poljina 27499967 je ostalo nekaj neizkopanih panjev, zato zemljišče izgleda neobdelano. Na površinah, kjer je bila prijavljena praha, se ni zmulčilo zaradi ohranjanja habitatov–Natura 2000. Izjavil je še, da je pri vnosu prišlo do napake in je bila prijavljena silažna koruza namesto koruza za zrnje. Po mnenju drugostopnega organa je bilo dejansko stanje na podlagi kontrole z dne 18. 4. 2000 popolno ugotovljeno. Pravilna je ugotovitev kontrolorja o nekmetijski rabi na skupni površini 8,59 ha, zato se zahtevek za podukrep KOP KOL na tej površini zavrne. Neenakost prijavljene in ugotovljene rastline pa je bila ugotovljena na skupni površini 27,59 ha. Drugostopni organ meni, da je kljub prepozno izvršeni kontroli prvostopni organ utemeljeno upošteval izjavo pritožnika na zapisnik, da je prišlo do napačne prijave kmetijske rastline. Ta je sicer izpodbijal ugotovitev kontrole, vendar je na zapisnik o kontroli podala svojo izjavo, s katero je tudi prevzel odgovornost za posredovane podatke. Ugotovitev posamezne kmetijske rastline temelji na izjavi pritožnika, da je posejal koruzo za zrnje (šifra 005) in ne silažno koruzo (šifra 006). Drugostopenjski organ pojasnjuje, da gre pri ugotovitvi drugačne kmetijske rastline ob kontroli na kraju samem kot je bila prijavljena v vlogi, za kršitev po 14. členu Uredbe o dolžnosti javljanja sprememb in kršitev četrtega odstavka 8. člena Uredbe, po kateri s podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa vpisanih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je pritožnik zbirno vlogo izpolnjeval elektronsko. S podpisom je jamčil, da se je strinjal z vsemi podatki, ki so bili vneseni v računalniško aplikacijo in da so podatki točni in resnični, ter da je seznanjen s pogoji za uveljavljanje zahtevkov. Po presoji drugostopenjskega organa je prvostopenjski organ utemeljeno upošteval ugotovitve glede obdelanosti, saj je dejstvo, da zemlja tudi v aprilu 2008 ni bila obdelana (na določenih delih se je nahaja vrsta rabe 1410 ali 888), kar ne more biti posledica kasnejše obdelave ali opustitve, temveč je lahko posledica daljše neaktivnosti na prijavljenih površinah. Zato je utemeljeno zavrnil zahtevek KOL na površini 8,59 ha, saj gre na tej površini za preveč prijavljeno površino in ne zgolj za drugo kmetijsko rastlino. Organ se sklicuje na 16. člen Uredbe 1975/2006/ES, ki določa podlago za izračun pomoči, povezane z ukrepi v zvezi s površino, in po katerem se površine, ki jih je prijavil upravičenec in za katere prejme isto stopnjo pomoči, štejejo za eno skupino posevkov. Če površina, prijavljena za plačilo, presega površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če je razlika več kot 3 % ali 2 ha in ne več kot 20 % določene površine. Če je razlika večja od 20 % določene površine, se pomoč ne odobri. V obravnavanem primeru je pritožnik zahtevek KOL uveljavljal na skupni površini 75,82 ha. Preveč prijavljena površina predstavlja 8,59 ha. Kot neutemeljena se zavrne tudi površina, kjer je bila ugotovljena druga kmetijska rastlina, 27,59 ha (nesankcijska površina). Ugotovljena površina znaša le 39,64 ha (75,82 ha – 36,18 ha = 39,64 ha). Ker so bile nepravilnosti ugotovljene na površini 8,59 ha, kar znaša 21,6 %, se zahtevek za podukrep KOP KOL v celoti zavrne. V zvezi z umikom izjave, ki jo je pritožnik dal na zapisnik, ker naj bi bila neresnična in naj se ne bi upoštevala, drugostopenjski organ meni, da bi pritožnik, če je po opravljenem pregledu spoznal, da je podal napačno izjavo, lahko o tem podal izjavo po prejemu zapisnika z dne 18. 4. 2008, ne pa šele 5. 10. 2009, to je po prejemu drugostopenjske odločbe, v kateri je navedeno, da se na podlagi izjave pritožnika upošteva, da je na spornih GERK-ih pridelal koruzo za zrnje. Zato je pravilno upoštevanje njegove izjave na zapisnik z dne 18. 4. 2008, saj je to izjavo potrdil s podpisom, umaknil pa jo je šele 5. 10. 2009. Pritožbeni organ je tudi ocenil, da pritožnika ni bilo treba zaslišati osebno, saj njegova vloga ni bila nerazumljiva. Ker ni bilo nejasnosti, ni bilo potrebe po razpisu ustne obravnave.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je bil kontrolni pregled za leto 2007 opravljen šele 18. 4. 2008, ko so bile pregledane površine že na novo obdelane za potrebe uporabe v letu 2008, zaradi česar se ob kontroli nikakor ni moglo verodostojno ugotoviti, katere kmetijske rastline so bile uporabljene na določeni površini. Očitano mu je bilo, da je posejal koruzo za zrnje namesto silažne koruze, kar naj bi predstavljalo takšno nepravilnost oziroma kršitev, da ni upravičen do povračila zaradi kršitev pravil kolobarjenja. Ne glede na to, ali ta ugotovitev drži ali ne, je bistveno, da je vprašanje, ali gre za koruzo za zrnje ali za silažno koruzo predvsem nepomembno in ne more predstavljati kršitev obveznosti ohranjanja kolobarja, saj je praktično vsako vrsto koruze mogoče uporabiti za zrnje ali za siliranje. Gre za isto kmetijsko rastlino, za koruzo. Tožnik prilaga račune o nakupih semen koruze, ki jo je sadil leta 2007, ter specifikacije, ki se nanašajo nanje, in iz katerih izhaja, da za vse koruze, ki jih je sadil, lahko uporabljajo tako za zrnje kot za siliranje. Torej je od uporabnika odvisno, za kaj bo koruzo porabil in to na samo obveznost kolobarjenja ne vpliva. Bistveno je, da je posadil koruzo. Tožnik predlaga postavitev izvedenca kmetijske stroke, ki naj poda mnenje o primernosti uporabljenih tipov koruze za uporabo za zrnje ali za siliranje, ter mnenje, ali je z vidika kolobarjenja uporaba različnih tipov koruze relevantna in če je, v čem. Glede na navedeno je očitek iz izpodbijane odločbe za zavrnitev zahtevka za plačilo sredstev za ohranjanje kolobarjenja za 27,59 ha neutemeljen in nepravilen, saj je povsod na spornih površinah sadil rastlino, ki je bila prijavljena, tj. koruzo. Odločitev je tudi nepravilna v delu, kjer se mu očita nepravilnost na več kot 20 % površin in posledično zavrnitev zahtevka KOP v celoti. Glede na nepravilnosti pri odločanju v zvezi s koruzo razlika nikakor ne more biti več nad 20 % oziroma nepravilnosti ne morejo biti več na površinah nad 20 % ugotovljene površine, saj je zgolj del površin, ki se nanašajo na neutemeljene očitke glede koruze, predstavljal kar 27,59 ha. Tako bi upoštevaje formulo izračuna na strani 6 izpodbijane odločbe in upoštevanje 27,59 ha med površine, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo, tudi če bi držale ugotovitve o 8,59 ha preveč prijavljene površine, to še vedno predstavlja le 12,77 %, kar pomeni, da bi bilo zahtevek KOP treba odobriti vsaj v delu. Tožnik meni, da so nepravilne tudi ugotovitve, ki se nanašajo na preveč prijavljeno površino v izmeri 8,59 ha. Tožena stranka nikjer ni pojasnila, kako je izvedla meritve površin, na podlagi katerih je ugotovila odstopanje od prijavljenih površin. Tožnik navaja, da so ugotovljene površine oziroma izmere površin s strani tožene stranke nepravilne. Glede na to, da v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, kako je tožena stranka sploh ugotovila odstopanje od prijavljenih površin, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Na nepravilnost izmer kontrolorja oziroma tožene stranke je opozarjala že v okviru upravnega postopka, vendar so bili ugovori v celoti in brez ustrezne utemeljitve zavrnjeni. Predlaga, da se odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe. Vztraja pri stališču, da je prvostopni organ utemeljeno upošteval izjavo tožnika za zapisnik, kjer je tožnik sam navedel, da je prišlo do napačne prijave kmetijske rastline. Zavrača tožbeni očitek, da je bil zahtevek za podukrep KOL zavrnjen zaradi neizpolnjevanja pogojev kolobarjenja, saj gre za kršitev pri prijavi zahtevka na vlogi za posamezno leto in ne za pogoje kolobarjenja. Sklicuje se na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike in zaradi kršitev njenih določb (14. člena in četrtega odstavka 8. člena) je bil zahtevek zavrnjen. Pojasnjuje, da je glede na obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino, na katerem se uveljavljajo zahtevek za plačilo na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007-2013 ali za ukrepe SKOP iz PRP 2004-2006, potrebno šteti podatek o prijavljeni kmetijski rastlini, označeni z ustrezno številko iz Šifranta, za del zahtevka. Stranka za pravilnost tega podatka jamči s podpisom na samem obrazcu in na vlogi. Pri izplačilu KOP je podlaga za plačilo le postavljeni zahtevek. Od navedene šifre kmetijske rastline in ostalih pogojev posameznega ukrepa je odvisno tudi plačilo. Pri kontroli se lahko kolobar preverja le na podlagi podatkov, ki jih hrani organ, torej podatkov iz zbirnih vlog za pretekla leta, ki so jih posredovale stranke in kjer so navedle kmetijske rastline, ki so bile pridelane v posameznem letu. Kmetijski rastlini koruza za zrnje in silažna koruza se po Šifrantu razlikujeta v številki, kar dokazuje, da gre za dve različni kmetijski rastlini. Glede izpodbijanja meritev kontrole, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da 8,59 ha površine ni v kmetijski rabi, pa tožena stranka navaja, da je bila navedena kontrola večkrat potrjena kot pravilna. Ker tožnik v pritožbi ni izpodbijal meritve in ugotovitve preveč prijavljene površine, tega ne more več uveljavljati v tožbi. Navaja, da so bile ugotovitve iste kontrole na kraju samem podlaga za odločanje tudi o drugih zahtevkih, ki jih je tožnik vložil v zbirni vlogi za leto 2007, in se je o njih že v drugih odločbah opredelila.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev, da se zavrne tožnikov zahtevek za kmetijsko okoljska plačila za leto 2007, za podukrep ohranjanje kolobarja, je oprt, kot izhaja iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe, na ugotovitve kontrole na kraju samem o drugačni kmetijski rastlini od prijavljene in o večji prijavljeni površini za posamezno kmetijsko rastlino. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe, s katero je potrdil prvostopenjsko odločbo in dopolnil obrazložitev za sprejeto odločitev, pojasnil, da je ugotovitev druge rastline kot je bila prijavljena v vlogi, kršitev določb Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS, št. 19/07 in 96/07).

Osmi odstavek 8. člena navedene Uredbe določa, da s podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Zbirno vlogo, s katero nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike, sestavlja tudi obrazec „D-Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“, ki vključuje tudi zahtevek za plačila na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007-2013 ali za ukrep SKOP iz PRP 2004-2006 (9. člen Uredbe). Zbirna vloga mora biti izpolnjena v celoti in v skladu z navodili iz Priročnika za izpolnjevanje in oddajo zbirne vloge in zahtevkov, pri čemer nosilec kmetijskega gospodarstva na obrazcu D navede kmetijsko rastlino ter sorto, če je to predpisano, za še neposejane površine pa predvideno vrsto kmetijskih rastlin ali vrsto in sorto kmetijskih rastlin, ki bodo posejane najkasneje do 31. maja tekočega leta (osmi odstavek 12. člena). V 14. členu Uredbe je določeno, da so spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje mogoče v skladu z določbo 15. člena Uredbe 796/2004/ES in ob upoštevanju petega odstavka 7. člena te uredbe.

Iz navedenih določb izhaja, da nosilec kmetijskega gospodarstva z obrazcem D uveljavlja tudi zahtevek, nadalje da so podatki, vneseni v obrazec, sestavni del zahtevka in da za njihovo pravilnost nosilec odgovarja s svojim podpisom. Do pomoči, povezane z ukrepi v zvezi s površino, je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen glede na ugotovljeno površino, to pa je tista površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči (22. točka 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004).

Upravni organ, ki je ugotovil neujemanje v vlogi oziroma zahtevku prijavljenih in ob kontroli na kraju samem ugotovljenih podatkov (prijavljena kmetijska rastlina – silažna koruza, ugotovljena kmetijska rastlina – koruza za zrnje in večja prijavljena površina od ugotovljene), je torej tožniku očital kršitve pri prijavi zahtevka v smislu prej navedenih določb, ne pa neizpolnjevanje pogojev kolobarjenja, kot odločitev v tožbi razume tožnik. Zahtevek je zavrnil zaradi ugotovitve prej navedenih kršitev.

Na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa se sodišče strinja z zaključki upravnega organa. Da silažna koruza ni identična s koruzo za zrnje, izhaja iz različne šifre za ti kmetijski rastlini (005 oziroma 006). Šifra kmetijske rastline je obvezen podatek obrazca D, torej je sestavina zahtevka za KOP. Tudi sodišče meni, da je upravni organ o tem, katero kmetijsko rastlino je tožnik sejal leta 2007, lahko upošteval njegovo izjavo, dano na zapisnik ob kontrolnem pregledu dne 18. 4. 2008, (da je bila napačno prijavljena silažna koruza namesto koruze za zrnje), čeprav jo je dne 5. 10. 2009 preklical. Verodostojnost izjave stranke kot dokaza se presoja po načelu proste presoje dokazov (drugi odstavek 288. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Dokazna ocena upravnega organa, da se upošteva tožnikova ob kontroli dana izjava (ker jo je umaknil šele več kot eno leto pozneje in to po tem, ko je iz drugostopenjske odločbe ugotovil, da je organ dejstvo, da je pridelal koruzo za zrnje, štel za dokazano na podlagi njegove izjave), je logična in sprejemljiva. Zato sodišče presoja njegov ugovor, da je od skupno prijavljene površine 75,82 ha neutemeljeno odštetih 27,59 ha (podatka o površini 27,59 ha, na katerem je bila ob kontroli ugotovljena druga kmetijska rastlina, tožnik ne izpodbija), za neutemeljen.

Prav tako sodišče ne more upoštevati ugovora, da so nepravilne ugotovitve o preveč prijavljeni površini v izmeri 8,59 ha. Takega ugovora tožnik v pritožbi zoper sedaj izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 30. 9. 2009 niti ni uveljavljal. Kot izhaja iz drugostopenjske odločbe z dne 9. 9. 2009, mu je na identičen ugovor zoper prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2009 odgovoril drugostopenjski organ. Glede na tožbene navedbe, da v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, kako je bilo ugotovljeno odstopanje od prijavljenih površin, sodišče dodaja, da je iz zapisnika o kontrolnem pregledu razvidno, s kakšno metodo se je ugotavljala površina (GSP, plan). Kot primerni sta bili ti merilni metodi določeni s Pravilnikom o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev (Uradni list RS, št. 118/06, veljavnem v času opravljanja kontrole). Uporabi navedenih metod pa tožnik tudi ob kontroli ni ugovarjal. Iz navedenih razlogov tožnik po mnenju sodišča ne more uspešno ugovarjati, da ni mogoče preizkusiti ugotovitev upravnega organa o preveč prijavljeni površini.

Ker je treba prijavljeni površini (75,82 ha) poleg 27,59 ha (druga kmetijska rastlina) odšteti tudi 8,59 ha (preveč prijavljena površina), znaša površina, ki izpolnjuje vse pogoje, po izračunu upravnega organa 39,64 ha, nepravilnosti pa so ugotovljene na površini, večji od 20 %, kar je bila podlaga za odločitev upravnega organa, da se zahtevek za KOP-KOL zavrne.

Glede na to, da je po presoji sodišča pravilna izpodbijana odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi kršitev pri njegovi prijavi, se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb, ki se nanašajo na izvajanje kolobarjenja, ker na presojo ne morejo vplivati.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadalj. ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožnika je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.