Jedro

Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.

Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.

Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka je lahko le razlog za izločitev tega sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.

Pristojno sodišče ima skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni teči zapuščinski postopek po pokojnem A. A. 2. Dedič B. B. je podal predlog za določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, in sicer Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. V predlogu navaja, da naj bi Okrajno sodišče v Postojni zoper njega storilo vrsto kaznivih dejanj in ga obravnavalo kot kriminalca, izpostavlja pa tudi domnevne nepravilnosti pri vodenju konkretne zadeve. Trdi, da navedeno sodišče že najmanj 10 let noče izpeljati tega postopka. Dodaja, da s pristojnim sodiščem ni mogoče normalno sodelovati in da sodnica C. C. trdi, da „ona ne more z njim, on pa ne z njimi“.

3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je podalo tudi Okrajno sodišče v Postojni. Izpostavlja žaljiv odnos dediča B. B. do sodnic in sodišča. Večkrat je podal predlog za izločitev sodnice C. C., ki je obravnavala to zadevo, ter zoper navedeno sodnico kot tudi predsednico sodišča podal več kazenskih ovadb. Pojasnjuje, da je zoper dediča podala predlog za kazenski pregon tudi sodnica C. C., ki je bila nato v tej zadevi izločena. Policijska uprava Koper bo v zvezi z grožnjo sodnici C. C. podala ovadbo na pristojno tožilstvo zoper B. B., hkrati pa svetuje, da varnostniki sodišča striktno izvajajo navodila in ukrepe za zagotovitev varnosti uslužbencev sodišča. Dodaja še, da gre za manjše sodišče, da sta razpravljajoča sodnica ter izločena sodnica C. C. dolgoletni sodelavki in da je slednja sodnike tega sodišča večkrat vprašala za mnenje glede posameznih pravnih in dejanskih vprašanj v tej zadevi, pritožbe pa prihajajo tudi s strani preostalega sodnega osebja. Takšen konflikten odnos pri zaposlenih ustvarja določene pritiske oziroma stiske, pa tudi občutek ogroženosti.

4. Predloga nista utemeljena.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Ta se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo v smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO).1

7. Sodnica C. C., na domnevno izjavo katere se sklicuje dedič, je bila v tej zadevi že izločena. Očitki v smeri, da mu pristojno sodišče želi škodovati in da naj bi ga obravnavalo kot kriminalca, pa so povsem posplošeni. Glede navedb pristojnega sodišča o konfliktnem odnosu dediča do tega sodišča pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi; v nadaljevanju ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.2

8. Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka ne preseže ravni morebitne suspektnosti tega sodnika in je lahko le razlog za njegovo izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.3

9. Ob tem Vrhovno sodišče še izpostavlja, da ima pristojno sodišče skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov,4 tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z omenjenim institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.5 Morebitni (dodatni) varnostni ukrepi ob dedičevi navzočnosti na sodišču pa sodijo na področje sodne uprave oziroma varnostne službe in niso stvar sodišča, ki sodi v konkretni zadevi,6 zato objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v tej zadevi.

10. Po pojasnjenem torej predloga za prenos krajevne pristojnosti nista utemeljena, zato ju je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 42/2023 z dne 5. 4. 2023, I R 129/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 110/2021 z dne 11. 8. 2021, I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018, I R 111/2016 z dne 10. 11. 2016, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008. 2 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 108/2017 z dne 21. 9. 2017. 3 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS 12/2023 z dne 22. 2. 2023 in I R 185/2022 z dne 22. 2. 2023. 4 Str. 4 in 5 Čistopisa št. 3 Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov Okrajnega sodišča v Postojni za leto 2023 z dne 18. 7. 2023. 5 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 49/2021 z dne 12. 4. 2021. 6 Npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 646 in 649.