Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik trdi, da dela predvidena po tem računu niso bila v celoti izvedena, zaradi česar je omenjeni račun poravnal le delno, plačilo preostalega dela pa je dolžnik zavrnil, ker ta dela niso bila dokončana. Tak ugovor je prvo sodišče pravilno štelo kot obrazložen. Dolžnik namreč s svojo trditvijo, da dela niso bila končana, smiselno ugovarja temelju in zapadlosti terjatve. Očitno je pri spornem pravnem razmerju šlo za podjemno pogodbo, pri takih pravnih razmerjih pa velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi. S trditvijo, da dela niso dokončana, je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, s tem pa je trditveno in dokazno breme o dokončanju del preložil na upnika, ki bo moral navedeno izkazati v nadaljnjem pravdnem postopku. Že iz tega razloga je torej ugovor dolžnika v tej fazi postopka obrazložen, saj bi v primeru, da se njegove trditve izkažejo za resnične, ta trditev v nadaljnjem pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka.
I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
II. Upnik sam krije stroške postopka.
1. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o izvršbi pod opr. št. VL 92476/2019 z dne 14. 10. 2019 razveljavilo ter odločilo, da bo o stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
2. Zoper navedeni sklep je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj je neutemeljeno štelo, da je dolžnik proti sklepu o izvršbi vložil utemeljen ugovor. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je sicer navajal, da je preostali del računa zavrnil, ker ta dela niso bila dokončana (preostali del je z izvršbo terjani del – opomba), vendar za to trditev ni navedel niti predložil dokazov. Resnica je, da računu upnika dolžnik ni nikoli ugovarjal. Plačal je delno v višini 1.000,00 EUR in za plačani del izvršba ni bila predlagana, ampak le za preostanek dolga. Dolžnik je k ugovoru predložil le račun ter potrdilo o delnem plačilu 1.000,00 EUR za ta račun, kar sploh ni predmet tega izvršilnega postopka, saj upnik tega dela ni terjal. Napačna je bila tudi uporabljena določba 55. člena ZIZ, ki določa, iz katerih razlogov je mogoče predložiti ugovor, ki preprečuje izvršbo. Takih razlogov dolžnik v ugovoru ni uveljavljal. Priglaša stroške vložitve pritožbe.
3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo ter predložil dopis z dne 6. 3. 2019 – delno zavrnitev računa št. 2017-031 ter predlagal zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je postopek o izvršbi na podlagi verodostojne listine urejen posebej in sicer v 61. in 62. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Prvi odstavek 61. člena ZIZ določa, da za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine veljajo določbe 53. in 54. člena tega zakona. V drugem odstavku 61. člena pa določa, da če je z ugovorom iz prejšnjega odstavka dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Drugi odstavek 62. člena ZIZ pa določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi, sodišče pa nato nadaljuje postopek kot s tožbo. To velja le v primeru, če je ugovor obrazložen. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterija obrazloženosti ugovora po stališču višjega sodišča pa je potrebno upoštevati tudi pravilo o dokaznem bremenu in predvsem dejstvo, da upniku verodostojne listine k predlogu za izvršbo ni potrebno prilagati in da upnik tudi ni opredelil temelja zahtevka o predlogu (41. člen ZIZ).
6. Iz ugovora dolžnika izhaja, da se sporni račun nanaša na izvedbo strelovoda na objektu Stolpnica ... in sicer naj bi šlo za prvo začasno situacijo v znesku 4.017,30 EUR. Dolžnik trdi, da dela predvidena po tem računu niso bila v celoti izvedena, zaradi česar je omenjeni račun poravnal le delno v višini 1.000,00 EUR in sicer 14. 3. 2019, plačilo preostalega dela v višini 3.017,30 EUR pa je dolžnik zavrnil, ker ta dela niso bila dokončana. Pri tem se je dolžnik v ugovoru skliceval na fotokopijo računa št. 2017-031 in potrdilo o izvršenem plačilu z dne 14. 3. 2019 in ju tudi predložil. 7. Tak ugovor pa je prvo sodišče pravilno štelo kot obrazložen. Dolžnik namreč s svojo trditvijo, da dela niso bila končana, smiselno ugovarja temelju in zapadlosti terjatve. Očitno je pri spornem pravnem razmerju šlo za podjemno pogodbo, pri takih pravnih razmerjih pa velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi (tretji odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika). S trditvijo, da dela niso dokončana, je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, s tem pa je trditveno in dokazno breme o dokončanju del preložil na upnika, ki bo moral navedeno izkazati v nadaljnjem pravdnem postopku. Že iz tega razloga je torej ugovor dolžnika v tej fazi postopka obrazložen, saj v primeru, da se njegove trditve izkažejo za resnične, bi ta trditev v nadaljnjem pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka. Glede na tako materialnopravno presojo ugovornih trditev, na drugačno odločitev o izpolnjevanju pravnega standarda obrazloženosti ugovora tudi ne more vplivati dejstvo, da dolžnik k ugovoru ni predložil dopisa, s katerim je zavrnil račun z dne 3. 10. 2017. 8. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Upnik sam krije stroške pritožbe, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165.člena ZPP v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ).